{"id":137009,"date":"2026-06-23T09:48:13","date_gmt":"2026-06-23T09:48:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/137009\/"},"modified":"2026-06-23T09:48:13","modified_gmt":"2026-06-23T09:48:13","slug":"razkorak-na-trgu-nepremicnin-cene-stanovanj-v-mariboru-rastejo-trikrat-hitreje-kot-v-ljubljani","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/137009\/","title":{"rendered":"Razkorak na trgu nepremi\u010dnin: cene stanovanj v Mariboru rastejo trikrat hitreje kot v Ljubljani"},"content":{"rendered":"<p class=\"wp-block-paragraph\">Cene stanovanjskih nepremi\u010dnin so bile v prvem \u010detrtletju 2026 za 9,3 odstotka vi\u0161je kot v enakem obdobju lani. Na \u010detrtletni ravni pa so zrasle za 3,0 odstotka. Gre za nadaljevanje rasti, ne za obrat, in rast \u0161e pospe\u0161uje. Lani je bila letna rast po revidiranih podatkih 7,4-odstotna, leto\u0161nje prvo \u010detrtletje pa to raven \u017ee presega. Draginja na stanovanjskem trgu se ni umirila niti za trenutek.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ljubljana je edino obmo\u010dje v dr\u017eavi, kjer so se, po podatkih statisti\u010dnega urada, rabljena stanovanja na \u010detrtletni ravni pocenila, in sicer za 0,3 odstotka. V istem obdobju so se v Mariboru podra\u017eila za 5,5 odstotka, v preostali Sloveniji pa za 4,0 odstotka. Na letni ravni je slika podobna, le da je razkorak \u0161e izrazitej\u0161i. Ljubljana je v plusu s 6,3 odstotka, Maribor pa s 17,5 odstotka, kar je skoraj trikrat hitrej\u0161a rast. Preostala Slovenija brez teh dveh mestnih ob\u010din je medletno pridobila 11,0 odstotka.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ljubljana je v zadnjih desetih letih rasla najprej in najhitreje, cene tam so danes na ravni, ki za marsikoga presega meje dosegljivosti, zato se povpra\u0161evanje seli proti cenej\u0161im mestom. Maribor je dolgo veljal za po\u010dasnej\u0161i, bolj stabilen trg, zdaj pa prav tam bele\u017eimo najvi\u0161jo rast v celotni dr\u017eavi. Gre za vzorec dohitevanja, ki ga poznamo tudi z drugih evropskih trgov, ko se glavno mesto pribli\u017ea zgornji meji, kapital in povpra\u0161evanje pa se preusmerita v naslednji najve\u010dji center.\u00a0<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pri delitvi na rabljeno in novo se slika obrne, tudi odvisno od tega, ali gledamo eno \u010detrtletje ali eno leto. Na medletni ravni so hitreje rasle rabljene nepremi\u010dnine, rabljena stanovanja in hi\u0161e skupaj so se podra\u017eila za 10,1 odstotka, novogradnje pa za 6,8 odstotka. Znotraj tega so najbolj zrasle cene rabljenih stanovanj, za 10,7 odstotka, in cene novih hi\u0161, za 11,9 odstotka. Na \u010detrtletni ravni pa so hitreje rasle prav novogradnje, ki so v zadnjih treh mesecih pridobile 6,9 odstotka vrednosti, medtem ko so rabljene nepremi\u010dnine v istem obdobju zrasle za 2,3 odstotka. Kratkoro\u010dno torej vodijo novogradnje, dolgoro\u010dno pa rabljeni trg, kar je smiselno, saj je ponudba novogradenj manj\u0161a in bolj nihajo\u010da, posamezne velike transakcije pa lahko \u010detrtletni indeks premaknejo bolj kot pri obse\u017enej\u0161em rabljenem trgu.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V prvem \u010detrtletju je bilo skupno prodanih stanovanjskih nepremi\u010dnin v vrednosti 499,4 milijona evrov. Rabljenih je bilo 2.512, na ravni lanskega povpre\u010dja, v skupni vrednosti 474,7 milijona evrov. V Mariboru se je \u0161tevilo prodanih rabljenih stanovanj v primerjavi s prej\u0161njim \u010detrtletjem pove\u010dalo za \u010detrtino, na 226 prodaj v vrednosti 32,7 milijona evrov. To pojasni tudi, zakaj je prav Maribor letos nosilec najvi\u0161je rasti cen, povpra\u0161evanje se je tja vidno preselilo, ne le cene.<\/p>\n<p>RAST CEN STANOVANJSKIH NEPREMI\u010cNIN, \u010c1 2026Skupaj, \u010detrtletno+3,0 %Skupaj, medletno+9,3 %Nove nepremi\u010dnine, medletno+6,8 %Rabljene nepremi\u010dnine, medletno+10,1 %Ljubljana (rabljena stanovanja), \u010detrtletno-0,3 %Ljubljana (rabljena stanovanja), medletno+6,3 %Maribor (rabljena stanovanja), medletno+17,5 %Preostala Slovenija (rabljena stanovanja), medletno+11,0 %<br \/>\nVir: SURS, Indeksi cen stanovanjskih nepremi\u010dnin, 1. \u010detrtletje 2026<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Druga zgodba te objave je revizija podatkov za celo leto 2025. SURS je od Geodetske uprave naknadno prejel podatke o ve\u010djem \u0161tevilu prodaj novih nepremi\u010dnin, zato je letno rast za 2025 popravil navzgor, s prvotno objavljenih 5,8 odstotka na 7,4 odstotka. Najbolj se je spremenila ocena za nova stanovanja, ki naj bi se po prvotnih podatkih lani pocenila za 1,7 odstotka, po reviziji pa so se podra\u017eila za 9,9 odstotka. \u0160tevilo prodanih novih nepremi\u010dnin v letu 2025 se je s prvotno ocenjenih 397 popravilo na 675, vrednost teh prodaj pa z 120,5 na 183,7 milijona evrov.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Razkorak med prvotno in revidirano \u0161tevilko je tolik\u0161en, da spremeni samo sliko trga, lani torej ni \u0161lo za umirjanje novogradenj, kot je kazalo spomladi, temve\u010d za eno najmo\u010dnej\u0161ih rasti v zadnjih letih. To je tudi opomnik, da je treba sve\u017ee \u010detrtletne podatke o novogradnjah jemati z dolo\u010deno rezervo, dokler jih GURS ne dopolni z zamudo vpisanimi prodajami.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Cene stanovanjskih nepremi\u010dnin so bile v prvem \u010detrtletju 2026 za 9,3 odstotka vi\u0161je kot v enakem obdobju lani.&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":137010,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[1470,9860,124,1138,62,37,58,60,38,4156],"class_list":["post-137009","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-cene","tag-finance","tag-ljubljana","tag-nepremicnine","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-stanovanja"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116798796799828291","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/137009","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=137009"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/137009\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/137010"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=137009"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=137009"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=137009"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}