{"id":137095,"date":"2026-06-23T11:06:17","date_gmt":"2026-06-23T11:06:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/137095\/"},"modified":"2026-06-23T11:06:17","modified_gmt":"2026-06-23T11:06:17","slug":"deset-let-od-glasovanja-o-brexitu-gospodarstvo-sepa-politicne-razmere-kaoticne-obzalovanje-raste-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/137095\/","title":{"rendered":"Deset let od glasovanja o brexitu \u2013 gospodarstvo \u0161epa, politi\u010dne razmere kaoti\u010dne, ob\u017ealovanje raste"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Brexit
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBrexit je Britancem obljubljal veliko, a teh obljub ni izpolnil. Foto: Reuters<\/p>\n

Na referendumu, ki je bil izveden 23. junija 2016, je za izstop Zdru\u017eenega kraljestva iz Evropske unije glasovalo 52 odstotkov volivcev, proti jih je bilo 48 odstotkov. Volilna udele\u017eba je bila 72-odstotna. Tedanji premier David Cameron, ki je zagovarjal obstanek v Uniji, je podcenjeval mo\u010d evroskepticizma in obljubil referendum o izstopu. Ko so bili pre\u0161teti glasovi, pa je odstopil.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Pogajanja o izstopu dr\u017eave iz Unije je leta 2017 za\u010dela njegova naslednica Theresa May, po njenem odstopu jih je oktobra leta 2019 zaklju\u010dil eden vidnej\u0161ih zagovornikov brexita Boris Johnson.<\/p>\n

Izstop je bil sprva predviden za 29. marec 2019, po treh prelo\u017eitvah je dr\u017eava Unijo po 47 letih \u010dlanstva kot prva \u010dlanica uradno zapustila 31. januarja 2020.<\/p>\n

Po 11-mese\u010dnem prehodnem obdobju, v katerem dr\u017eavljani in podjetja na obeh straneh brexita \u0161e niso ob\u010dutili, potekala pa so pogajanja o prihodnjih odnosih, je Zdru\u017eeno kraljestvo z za\u010detkom leta 2021 z izstopom iz carinske unije in enotnega trga dokon\u010dno zapustilo EU.<\/p>\n

Manj\u0161a gospodarska rast, manj tujih nalo\u017eb<\/p>\n

To je prineslo \u0161tevilne spremembe, med drugim pri potovanjih, priseljevanju, \u0161tudiju in trgovini. Mnoge med njimi niso bile pozitivne. Britansko gospodarstvo je do\u017eivelo upad, obljubljene osvoboditve iz utesnjenosti v skupnih evropskih pravilih niso nadomestili obetavni prostotrgovinski sporazumi. Zagovornikom brexita prav tako ni uspelo izpolniti obljube, da bodo usodo spet prevzeli v svoje roke, pri \u010demer so imeli v mislih, da bo Zdru\u017eeno kraljestvo trdnjava, tesno zaprta za migracijske tokove, je za Radio Slovenija poro\u010dal Luka Robida.
“Najpomembnej\u0161a \u2013 ne glede na to, kaj je kdo obljubljal oziroma upal \u2013 je ugotovitev, da so z odhodom poskrbeli za velikansko izgubo premo\u017eenja in gospodarske blaginje,” je ocenil Creon Butler iz misli\u0161\u010da Catham House.<\/p>\n

Lo\u010ditveni postopek s svojo najve\u010djo trgovinsko partnerico je dr\u017eavo osiroma\u0161il za gospodarsko rast, tuje nalo\u017ebe, produktivnost, ve\u010dja samostojnost pri regulaciji finan\u010dnih trgov ne dosega obljubljenih ocen, \u017eivljenje je za malega \u010dloveka dra\u017eje.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Konservativec
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKonservativec Boris Johnson je bil eden najglasnej\u0161ih zagovornikov izstopa. Foto: Reuters<\/p>\n

Tudi raziskave ka\u017eejo, da je britansko gospodarstvo deset let po referendumu precej \u0161ibkej\u0161e, kot bi bilo, \u010de bi Zdru\u017eeno kraljestvo ostalo del EU-ja. Nedavno objavljena analiza na podlagi podatkov britanske centralne banke o odlo\u010ditvah in finan\u010dnih rezultatih ve\u010d tiso\u010d britanskih podjetij ka\u017ee, da je BDP Zdru\u017eenega kraljestva zaradi posledic brexita utrpel \u0161estodstotni padec.<\/p>\n

Zagovorniki brexita so obljubljali, da lahko dr\u017eava le z izstopom prevzame nadzor nad svojimi mejami, gospodarstvom in zakonodajo, njegovi nasprotniki pa so poudarjali predvsem gospodarske posledice tak\u0161ne odlo\u010ditve.<\/p>\n

“Tudi Velika Britanija potrebuje Evropo”<\/p>\n

Profesor na univerzi Groningen Peter Verov\u0161ek je za STA ocenil, da sta brexit ob\u010dutili obe strani, tudi Evropska unija. Njegove posledice so po njegovem najbolj vidne na podro\u010dju vojske in varnosti. Za Evropo je bilo po njegovih besedah slabo, da je ob za\u010detku vojne v Ukrajini izgubila \u010dlanico z najmo\u010dnej\u0161o vojsko in jedrsko silo.<\/p>\n

“Velika Britanija pa je morala spoznati, da \u010deprav je otok, da so imeli imperij in da imajo tradicijo svetovne velesile, tudi ona potrebuje Evropo in da pod sedanjimi pogoji ne more sama skrbeti za svojo varnost, sploh glede na to, da se ne more ve\u010d toliko zana\u0161ati na ZDA,” je dodal.<\/p>\n

Margaret MacMillan, profesorica zgodovine na univerzi v Torontu, je dejala, da je brexit gnala vrsta motivov, vklju\u010dno z “nostalgijo po nami\u0161ljeni preteklosti”. “Brexit je bil domnevni odgovor na to, kar so ljudje videli kot neomejeno priseljevanje, odgovor na to, kar so videli kot nesmiselne predpise EU-ja. In potem je bil tu \u0161e nostalgi\u010den pogled, v smislu, ‘v drugi svetovni vojni smo se borili sami.’ Kar seveda ni res. Dejstvo je, da nikoli nih\u010de ni zares pojasnil, kaj bo brexit pomenil.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nigel
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNigel Farage je najprej zagovarjal brexit, nato pa ga za\u010del opisovati kot izdajo. Boj proti priseljencem pa ostaja v sredi\u0161\u010du programa njegove stranke Reform UK. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPoliti\u010dna zme\u0161njava, vzpon stranke Reform UK<\/p>\n

Dr\u017eava je po brexitu padla tudi v hudo politi\u010dno krizo, iz katere ne najde izhoda. V ponedeljek je namre\u010d odstop z mesta premierja napovedal laburist Keir Starmer, ki je na Downing Streetu 10 domoval dve leti. Njegov skoraj\u0161nji odhod pomeni \u017ee sedmo menjavo predsednika britanske vlade v desetih letih, oblasti ni uspelo utrditi ne laburistom in ne konservativcem. Mandat Liz Truss je na primer trajal le 49 dni.<\/p>\n

Brexit je vplival tudi na dinamiko britanskih politi\u010dnih strank, saj so tako znotraj laburisti\u010dne kot konservativne stranke nastale \u0161tevilne frakcije, ki so imele druga\u010dne poglede na proces izstopanja iz EU-ja. Milijoni volivcev pa so obe najve\u010dji stranki zapustili in se raje pridru\u017eili alternativam, kot sta levo usmerjena Zelena stranka in predvsem skrajno desna stranka Reform UK pod vodstvom Nigla Faragea. Kot pi\u0161e AP, je prav Farage verjetno najve\u010dji politi\u010dni zmagovalec brexita. Njegova stranka se v anketah javnega mnenja namre\u010d uvr\u0161\u010da zelo visoko.<\/p>\n

\u010ceprav je bila v ospredju referendumske kampanje obljuba zagovornikov brexita o zmanj\u0161anju priseljevanja, se je to po izstopu Zdru\u017eenega kraljestva pove\u010dalo, predvsem iz nekdanjih kolonij. “To je to\u010dno to, \u010desar podporniki brexita niso hoteli,” je dejal Verov\u0161ek.<\/p>\n

Pod Starmerjem zbli\u017eevanje z EU-jem<\/p>\n

Starmer si je od prihoda na oblast leta 2024 sicer prizadeval za izbolj\u0161anje odnosov z Brusljem. Novo poglavje v odnosih med stranema je maja lani prinesel prvi vrh med EU-jem in Zdru\u017eenim kraljestvom v Londonu, ko sta strani dosegli dogovor o novem obrambnem in varnostnem paktu in podalj\u0161anje popolnega vzajemnega dostopa do ribolovnih voda.
Drugi vrh je predviden 22. julija v Bruslju, na njem pa naj bi predstavili dogovore o standardih za varnost hrane in \u017eivali, shemi o mobilnosti mladih ter povezavi sistemov trgovanja z emisijami. Aprila sta strani potrdili dogovor, po katerem se bo Zdru\u017eeno kraljestvo v letu 2027 znova pridru\u017eilo programu Erasmus+.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nedavni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNedavni shod v Londonu, na katerem so udele\u017eenci pozivali k izvedbi novega referenduma o vstopu v EU. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t“Bregret” \u2013 ve\u010dina Britancev izstop ozna\u010duje za napako<\/p>\n

Deset let po referendumu le 30 odstotkov Britancev meni, da je bila odlo\u010ditev za izstop iz EU-ja pravilna, medtem ko jih je 57 odstotkov prepri\u010danih, da je bila napa\u010dna, ka\u017ee javnomnenjska anketa YouGov, objavljena v za\u010detku meseca. Za to Britanci uporabljajo novo skovanko iz besed Britanija in ob\u017ealovanje \u2013 “bregret”.<\/p>\n

Ve\u010dina, 55 odstotkov vpra\u0161anih v anketi, tudi podpira vnovi\u010den vstop Britanije v EU. Skoraj \u010detrtina med njimi, 23 odstotkov, jih je pred desetimi leti glasovala za brexit.<\/p>\n

Misli\u0161\u010de More in Common pa je opravilo raziskavo med mladimi, ki jo povzema Guardian. Ugotovili so, da bi 60 odstotkov mladih, starih od 18 do 28 let, na morebitnem referendumu glasovalo za vnovi\u010dni vstop dr\u017eave v EU. Za obstoje\u010de stanje bi jih glasovalo le 9 odstotkov. Anketa, v kateri so vpra\u0161ali 440 pripadnikov t. i. generacije Z, je ugotovila \u0161e, da 50 odstotkov med njimi brexit vidi kot nekaj spodletelega, le 16 odstotkov kot uspeh, 34 odstotkov pa jih je neodlo\u010denih.<\/p>\n

“Zmeraj ve\u010d volivcev nekako vidi, da obljube niso bile izpolnjene in tudi niso mogle biti izpolnjene. Vidijo, da so to bile same la\u017ei in tudi, da je bilo njihovo \u017eivljenje bolj\u0161e, ko so bili \u0161e \u010dlanica EU-ja,” pravi Verov\u0161ek.<\/p>\n

Konec tedna je v Londonu potekal tudi shod, na katerem je mno\u017eica pozivala k okrepitvi povezav med Londonom in Evropo.<\/p>\n

\t\t\t\tMineva deset let od referenduma o brexitu<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Brexit je Britancem obljubljal veliko, a teh obljub ni izpolnil. Foto: Reuters Na referendumu, ki je bil izveden…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":137076,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[4243,422,37,38,64,3998,63],"class_list":["post-137095","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-brexit","tag-evropska-unija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-velika-britanija","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116799103787932096","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/137095","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=137095"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/137095\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/137076"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=137095"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=137095"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=137095"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}