Evropska unija bi se morala za\u010deti resno pripravljati na scenarij, v katerem se bo celina do konca stoletja segrela za pribli\u017eno 4 stopinje Celzija, opozarjajo znanstveni svetovalci EU. To pomeni priznanje, da je svet trenutno na poti, ki presega cilje pari\u0161kega podnebnega sporazuma, posledice pa bi lahko temeljito preoblikovale \u017eivljenje v Evropi.<\/p>\n
Predsednik Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe Ottmar Edenhofer je poudaril, da podnebne spremembe niso ve\u010d oddaljeno tveganje. \u201eEvropsko podnebje se hitro spreminja. To ni abstraktna nevarnost,\u201c je opozoril in dodal, da EU za zdaj nima jasnega skupnega razumevanja, na kaj se mora celina pripraviti.<\/p>\n
Po njegovih besedah razdrobljenost pristopov vodi v neenotne ocene tveganj in posledi\u010dno slab\u0161e obvladovanje podnebnih nevarnosti. Vse pogostej\u0161i vro\u010dinski valovi, poplave in su\u0161e \u017ee zdaj resno vplivajo na zdravje ljudi, gospodarstvo in ekosisteme, v zadnjih letih pa so v Evropi terjali ve\u010d deset tiso\u010d \u017eivljenj.<\/p>\n
Po poro\u010danju Politica znanstveni odbor meni, da je treba kot izhodi\u0161\u010de za na\u010drtovanje upo\u0161tevati mo\u017enost, da se bo Evropa do leta 2100 segrela za pribli\u017eno 4 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Podoben pristop je nedavno sprejela tudi Francija, ki je v nacionalne strategije \u017ee vklju\u010dila tak\u0161en scenarij.<\/p>\n
\u0160tirje klju\u010dni koraki za ve\u010djo odpornost<\/p>\n
Poleg skupnega referen\u010dnega scenarija odbor predlaga \u0161e vrsto ukrepov za ve\u010djo odpornost Unije. Med njimi so dolo\u010ditev zavezujo\u010dih ciljev prilagajanja, bolj\u0161e usklajevanje nacionalnih strategij ter na\u010drtovanje prora\u010duna EU ob upo\u0161tevanju podnebnih tveganj.<\/p>\n
Svetovalni odbor, ki ga sestavljajo ugledni znanstveniki in ima po zakonodaji EU nalogo usmerjati podnebno politiko, ima pri tem pomembno te\u017eo. Njegovo poro\u010dilo iz leta 2023, ki je priporo\u010dilo vsaj 90-odstotno zmanj\u0161anje emisij do leta 2040, je pomembno vplivalo na oblikovanje ciljev institucij EU. Edenhofer je poudaril, da so tudi tokratna priporo\u010dila namenjena neposredno prihodnji zakonodaji.<\/p>\n
Voda, kmetijstvo in meje prilagajanja<\/p>\n
Znanstveniki opozarjajo, da bodo zlasti v ju\u017eni Evropi su\u0161e postajale pogostej\u0161e in huj\u0161e. Po ocenah Medvladnega panela ZN za podnebne spremembe bi se \u017ee pri 2 stopinjah globalnega segrevanja s pomanjkanjem vode soo\u010dila ve\u010d kot tretjina prebivalstva v regiji, pri 3 stopinjah pa bi se ta dele\u017e pribli\u017eno podvojil.<\/p>\n
Dr\u017eave lahko del teh tveganj omilijo s prilagoditvenimi ukrepi, kot so spremembe v kmetijstvu ali u\u010dinkovitej\u0161e upravljanje vodnih virov. A strokovnjaki opozarjajo, da pri vi\u0161jih stopnjah segrevanja obstaja resna nevarnost, da se nekateri sektorji in regije preprosto ne bodo ve\u010d mogli prilagoditi.<\/p>\n
Trenutno ima EU na ravni Unije zgolj strategijo prilagajanja iz leta 2021, ki jo \u0161tevilni ocenjujejo kot preve\u010d splo\u0161no. Evropska agencija za okolje in Evropsko ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de sta \u017ee opozorila, da so nacionalni pristopi zelo neenotni in ponekod temeljijo na zastarelih znanstvenih podatkih.<\/p>\n
Znanstveni odbor zato meni, da to ni dovolj. Med priporo\u010dili izpostavlja potrebo po sektorsko opredeljenih ciljih prilagajanja, na primer za leti 2030 in 2040, ter po razvoju finan\u010dnih mehanizmov za obvladovanje nara\u0161\u010dajo\u010dih stro\u0161kov podnebnih nesre\u010d, vklju\u010dno s prora\u010dunskimi in zavarovalnimi re\u0161itvami.<\/p>\n
Kot skupno referen\u010dno to\u010dko znanstveniki predlagajo pripravo na globalno segrevanje med 2,8 in 3,3 stopinje Celzija, kar bi za Evropo pomenilo pribli\u017eno 4 stopinje segrevanja. Po Edenhoferjevih besedah \u201ena\u010delo previdnosti\u201c zahteva, da se EU ne le pripravi na ta scenarij, temve\u010d tudi preveri, kako odporni so njeni na\u010drti ob \u0161e slab\u0161ih razpletih, saj so globalna prizadevanja za zmanj\u0161anje emisij \u0161e vedno negotova.<\/p>\n
Povezani \u010dlanki: <\/p>\n
Navigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Evropska unija bi se morala za\u010deti resno pripravljati na scenarij, v katerem se bo celina do konca stoletja…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1375,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[500,65,66,691,37,38,1105],"class_list":{"0":"post-1374","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-eu","9":"tag-europe","10":"tag-evropa","11":"tag-podnebne-spremembe","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenscina","14":"tag-vrocina"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1374","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1374"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1374\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1375"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1374"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1374"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1374"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}