{"id":137409,"date":"2026-06-23T16:47:11","date_gmt":"2026-06-23T16:47:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/137409\/"},"modified":"2026-06-23T16:47:11","modified_gmt":"2026-06-23T16:47:11","slug":"kaksna-naj-bi-bila-ljubljana-leta-2045-obljubljajo-vec-parkov-stanovanj-in-boljsi-javni-prevoz","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/137409\/","title":{"rendered":"Kak\u0161na naj bi bila Ljubljana leta 2045? Obljubljajo ve\u010d parkov, stanovanj in bolj\u0161i javni prevoz."},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pet
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPet zelenih klinov (na fotografiji segajo proti notranjosti Ljubljane) naj bi prebivalcem glavnega mesta zagotavljalo hiter dostop do narave, bolj\u0161o pito vodo in bolj kakovosten zrak. Foto: Iz publikacije Supermesto, vizija mesta Ljubljana 2045<\/p>\n

Glavni mestni urbanist in pod\u017eupan Rok \u017dnidar\u0161i\u010d je med klju\u010dnimi razvojnimi podro\u010dji navedel samooskrbne prehranske sisteme, \u017eivahna \u010detrtna sredi\u0161\u010da, samozadostno in odporno infrastrukturo ter kratke razdalje vsakodnevnih poti. Po njegovih besedah je vizija mesta, da bi bilo to v celoti skladno in dobro povezano po predelih, kot je pravzaprav zgodovinsko nastajalo, in da bi znali prepoznati Ljubljano kot 15-minutno mesto, kar po njegovih besedah v bistvu \u017ee je.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tVizija Supermesto je v celoti na voljo na povezavi<\/a>.<\/p>\n

“Tisto, kar \u017eelimo, je dati te\u017eo vsaki \u010detrtni skupnosti, vsakemu predelu mesta in ga enakomerno razvijati naprej, torej obmo\u010dja starega mestnega jedra, obmo\u010dja zgodovinskih vasi, okrog katerih so se posamezni gravitacijski deli v mestu razvijali, obmo\u010dje socialisti\u010dnih sosesk in pa novih sodobnih sosesk, kot bodo Stane\u017ei\u010de,” je dejal ob predstavitvi vizije in spremljajo\u010di razstavi Supermesto v mestni hi\u0161i.<\/p>\n

Ozelenjena prestolnica z novim parkom<\/p>\n

Revitalizacija petih zelenih klinov bo povezala zelene povr\u0161ine v enoten sistem, ki mesto ohranja prepi\u0161no in hladnej\u0161e. Zelena infrastruktura bo leta 2045 sestavni del vsakega novozgrajenega javnega objekta, obstoje\u010di javni prostori pa bodo dodatno ozelenjeni.
Drevoredi in zeleni pasovi ob \u017eelezni\u0161kih progah bodo predstavljali linijske mestne parke, ki bodo idealni za sprehode in kolesarske povezave med soseskami.<\/p>\n

\u017dnidar\u0161i\u010d je med zelenimi povr\u0161inami med drugim izpostavil park, ki bo stal na mestu dana\u0161nje remize Ljubljanskega potni\u0161kega prometa. Ta bo eden ve\u010djih v Ljubljani.
“Zelene povr\u0161ine z vodnimi elementi bodo omogo\u010dale \u0161tevilne oblike rekreacije in druge dru\u017eabne dogodke, kar bo prispevalo k bolj\u0161emu zdravju in splo\u0161nemu po\u010dutju. Vodna povr\u0161ina v parku bo hkrati slu\u017eila kot zbiralnik meteorne vode,” med drugim izhaja iz vizije mesta.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tKaj \u0161e obljubljajo v viziji Supermesto?<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t– Obstoje\u010da zapornica v Gruberjevem prekopu naj bi bila ukinjena, zgrajena bo nova vodna pregrada, ki naj bi od leta 2031 omogo\u010dila kro\u017eno plovbo z elektri\u010dnimi in son\u010dnimi ladjicami med \u0160pico, starim mestnim jedrom in Gruberjevim prekopom. <\/p>\n

– Podvojili naj bi mestni stanovanjski sklad, tr\u017ena najemna stanovanja pa ohranjali dostopna \u0161tudentom in mladim dru\u017einam, tudi z regulacijo kratkoro\u010dnega oddajanja.<\/p>\n

– Na severozahodnem robu Ljubljane naj bi nastalo novo urbano obmo\u010dje Stane\u017ei\u010de s pribli\u017eno 7.000 stanovanji, \u0161olo, vrtcem, \u0161portno in kulturno infrastrukturo ter kakovostnimi zelenimi in javnimi povr\u0161inami. <\/p>\n

– V podhodu Ajdov\u0161\u010dina naj bi nastal mestni kino s petimi dvoranami. <\/p>\n

– Nova plinsko-parna enota v Mostah in projekt TEO (Toplota in Elektrika iz Odpadkov) naj bi gospodinjstvom zagotavljala zanesljivo in do okolja prijaznej\u0161o toploto ter elektriko, hkrati pa zmanj\u0161ala porabo premoga za 80 odstotkov. <\/p>\n

– Dodatni rumeni pasovi na vseh mestnih vpadnicah naj bi avtobusom LPP-ja omogo\u010dili hitrej\u0161o in zanesljivej\u0161o vo\u017enjo. Prihajajo pa tudi BRT (baterijski tramvaji), pametni semaforji in enotna platforma Urbana.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tVe\u010d bo tudi stanovanj, \u017eupan jih omenja 45.000<\/p>\n

Dotika se tudi stanovanjskih razvojnih obmo\u010dij in novih bivalnih modelov, kot so skupnostna in medgeneracijska stanovanja ter gradnja \u0161tudentskih in dostopnih stanovanj. Ta bodo dopolnjevala ponudbo ob sodelovanju zasebnih investitorjev.<\/p>\n

Stanovanjsko politiko je omenil tudi \u017eupan Zoran Jankovi\u0107. Poudaril je mo\u017enost izgradnje 45.000 stanovanj, od tega 12.000 stanovanj za ob\u010dinski sklad, preostala pa bi bila tr\u017ena. “\u017de danes sem prepri\u010dan, da le ve\u010dja ponudba stanovanj zasebnih investitorjev omogo\u010da padec cene stanovanj,” je dodal. Veseli ga tudi na\u010drtovano pove\u010danje zelenih povr\u0161in v mestu.
Gravitacijski centri sosesk so v viziji zasnovani kot povezana sredi\u0161\u010da, v katerih se klju\u010dne javne storitve \u2013 vzgoja in izobra\u017eevanje, zdravstvo in socialna oskrba \u2013 prepletajo z \u017eivahnimi \u010detrtnimi sti\u010di\u0161\u010di kulturnega in dru\u017ebenega \u017eivljenja.<\/p>\n

V na\u010drtu je tudi raz\u0161irjena kolesarska mre\u017ea<\/p>\n

Tr\u017enice bodo sredi\u0161\u010de lokalne oskrbe, pri \u010demer na ob\u010dini izpostavljajo lokalno vrti\u010dkarstvo in razvejano mestno kmetijstvo. Na podro\u010dju ogrevanja poudarjajo postopno opu\u0161\u010danje fosilnih goriv. Daljinsko ogrevanje se razvija v \u010dist, u\u010dinkovit in kro\u017eni energetski sistem. Do leta 2045 se bo najmanj 70 odstotkov energije zagotavljalo iz lastnih virov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tLjubljanski mestni svet sprejel spremembe ob\u010dinskega prostorskega na\u010drta<\/a><\/p>\n

Mesto bo povezoval sodoben in celovit kanalizacijski sistem, organiziran v treh enakovrednih vejah \u2013 kanalih AO, B0 in CO \u2013 vezanih na pore\u010dja obstoje\u010dih vodotokov, \u0161e izhaja iz vizije. Odpadne vode se bodo zbirale, odvajale in \u010distile na sodobnih \u010distilnih napravah, nato pa se bodo o\u010di\u0161\u010dene vrnile v naravni vodni krog.<\/p>\n

Vzpostavljena bo neprekinjena, privla\u010dna in varna kolesarska mre\u017ea, ki povezuje soseske, lokalna sredi\u0161\u010da in regijo, v viziji \u0161e na\u010drtuje ob\u010dina. Ob\u010dinske kolesarske poti se bodo povezovale z dr\u017eavnimi, posebne kolesarske ulice v mestu pa bodo dajale prednost kolesarjem pred motoriziranimi vozili.<\/p>\n

Prve kritike: vizija krepi trenutno politi\u010dno opcijo v Ljubljani
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Apolonija
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tApolonija Simon je dejala, da razvojno vizijo Ljubljana potrebuje, ampak mora ta nastati v sodelovanju s stroko, prebivalci in odlo\u010devalci. Foto: BoBo<\/p>\n

Po besedah Apolonije Simon iz civilne iniciative Kri\u017eank ne damo je bila poraba javnih sredstev pri ob\u010dinski reviji z vizijo sporna. Po njenih besedah je v reviji opisana ena sama razvojna pot Ljubljane, zabrisuje pa se tudi meja med javnim obve\u0161\u010danjem in politi\u010dno promocijo. Spra\u0161uje se, ali je primerno, da se ob\u010dinska sredstva, komunikacijski kanali in publikacije, ki jih financirajo vsi davkopla\u010devalci, uporabljajo na na\u010din, ki lahko krepi politi\u010dno podobo aktualnega vodstva mesta.<\/p>\n

“Publikacija razvoj Ljubljane predstavlja skoraj izklju\u010dno skozi perspektivo aktualnega vodstva mesta: namesto soo\u010denja razli\u010dnih strokovnih pogledov, razvojnih alternativ in odprtih vpra\u0161anj bralec prejme enotno pripoved, v kateri so pretekli dose\u017eki in prihodnji razvoj mesta tesno povezani z eno politi\u010dno ekipo revije,” je povedala Simon.<\/p>\n

Ve\u010dkrat je ponovila, da pri nastanku revije in vizije ni bilo strokovne presoje, javne razprave in predstavitve razli\u010dnih razvojnih mo\u017enosti, ni bilo odprtega soo\u010denja argumentov, prebivalci niso bili vklju\u010deni v proces, ki ni bil transparenten. <\/p>\n

“V publikaciji so predstavljeni \u0161tevilni projekti od novih parkov, stanovanjskih sosesk in prometnih ureditev do energetskih, kulturnih in izobra\u017eevalnih investicij, katerih izvedba v mnogih primerih \u0161e ni dokon\u010dno opredeljena, finan\u010dno zagotovljena ali prostorsko potrjena. Kljub temu so predstavljeni kot skoraj samoumevna prihodnost Ljubljane. Tak\u0161en pristop ustvarja vtis, da je razvojna pot mesta v veliki meri \u017ee dolo\u010dena, prostor za razpravo o alternativah pa bistveno zo\u017een,” je zatrdila. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pet zelenih klinov (na fotografiji segajo proti notranjosti Ljubljane) naj bi prebivalcem glavnega mesta zagotavljalo hiter dostop do…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":137410,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[124,62,37,58,60,38,37504,9960,1817],"class_list":["post-137409","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-ljubljana","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-supermesto","tag-vizija","tag-zoran-jankovic"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116800444635461140","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/137409","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=137409"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/137409\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/137410"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=137409"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=137409"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=137409"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}