{"id":137743,"date":"2026-06-23T23:58:11","date_gmt":"2026-06-23T23:58:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/137743\/"},"modified":"2026-06-23T23:58:11","modified_gmt":"2026-06-23T23:58:11","slug":"zgodovinar-gabric-do-enotnosti-je-prislo-ker-se-nikogar-ni-izkljucevalo-in-sprasevalo-po-simbolu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/137743\/","title":{"rendered":"Zgodovinar Gabri\u010d: Do enotnosti je pri\u0161lo, ker se nikogar ni izklju\u010devalo in spra\u0161evalo po simbolu"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ale\u0161
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAle\u0161 Gabri\u010d. Foto: Televizija Slovenija<\/p>\n

Ale\u0161 Gabri\u010d je zgodovinar z In\u0161tituta za novej\u0161o zgodovino. V Odmevih je v pogovoru z \u017digo Bon\u010da komentiral razprave o udele\u017ebi na osrednji dr\u017eavni proslavi, vrednote, ki so pripeljale do plebiscita, in ustanovitev muzeja osamosvojitve.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tVeterani obsodili navodilo, ki izklju\u010duje del dru\u0161tev. Protokol poslal novo vabilo brez navodil.<\/a><\/p>\n

Ni prvi\u010d, da se je pred dr\u017eavno proslavo odprla tema o vabilu oziroma neudele\u017ebi prapor\u0161\u010dakov zveze borcev. Kako vi vidite te razprave, kdo so pomembnej\u0161i udele\u017eenci, kdo sodi v ospredje?
Na \u017ealost ni prvi\u010d. Bojim se, da tudi ni zadnji\u010d. Kako vidim te razprave? Ko smo poslu\u0161ali direktorja Urada vlade za komuniciranje Sebastjana Jereti\u010da, se mi zdi, da je bila preve\u010dkrat uporabljena beseda razlika. V demokraciji – \u010de se gremo demokracijo – smo vsi razli\u010dni. To torej velja za vse. Ni treba izpostavljati razlik, ker \u010de pri\u010dakujemo, da bomo vsi mislili enako, potem ne potrebujemo demokrati\u010dne dru\u017ebe, potrebujemo kak\u0161no druga\u010dno. Kako pa je s povabilom in podarjanjem teh razli\u010dnosti? Pojmi slovenski, Slovenec, Slovenija so starej\u0161i od dvajsetega stoletja. V 20. stoletju smo Slovenci imeli tri velike politi\u010dne prelome, in tri vlade, ki so bile tako ali druga\u010de okitene z vzdevkom prva slovenska vlada. A se bomo zdaj prepirali, katera je bila prva, katera je bila bolj prva? Jaz pravim: vse tri so prve. Samo dolo\u010dimo merila, po katerih je bila ena prva. Tista iz 1918 je bila prva, ki se je imenovala Narodna vlada za Slovenijo. Ni obvladovala prostora, bila je kratkega veka. Vlada iz leta 1945 je bila prvi\u010d vlada Federativne enote Slovenije, omejena z zveznimi pristojnostmi. Ampak v drugi Jugoslaviji se njene pristojnosti samo ve\u010dajo, dokler z ustavo leta 1974 Jugoslavija ne postane skorajda fakti\u010dno konfederalna dr\u017eava. In leta 1990 smo imeli prvo vlado, ki je bila izvoljena na demokrati\u010dnih ve\u010dstrankarskih parlamentarnih volitvah. Vsaka je v na\u0161o zavest in v slovenski prostor nekaj prinesla. Prva zavedanje, da potrebujemo Slovenijo, torej prvi\u010d za\u010detek uresni\u010devanja ideje o Sloveniji. Druga: ime Slovenija, ki je uveljavljeno in ki je mednarodno, ki je priznano od leta 1945 – pred tem ne. In tretja, ki izpelje akt osamosvojitve Slovenije. Izklju\u010devati kogar koli iz tega je nesmiselno. Seveda je grb Slovenije, simboli Slovenije, nekateri relativno mlaj\u0161i, so pa \u0161ele iz \u010dasa tretje vlade.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t30 let Majni\u0161ke deklaracije: “Slovenci smo bili najbolje pripravljeni v celotni Vzhodni Evropi”<\/a><\/p>\n

Kateri vrednote so po va\u0161e v za\u010detku devetdesetih pripeljale Slovenijo do cilja oziroma do plebiscitarne odlo\u010ditve?
\u017de v osemdesetih letih se za\u010dnejo razna civilnodru\u017ebena gibanja, kakr\u0161na v ostalem delu komunisti\u010dne Vzhodne Evrope ne poznajo. Preve\u010dkrat omenjamo zgolj in samo 57. \u0161tevilko Nove revije, ki je zapis nekega programa. Naslednje leto je zbrano \u0161e gradivo za slovensko ustavo, torej ideja, da Slovenija potrebuje ustavo. Ali bo znotraj Jugoslavije ali ne, to je druga stvar. Padec berlinskega zidu pride \u0161ele leto pozneje. Ko sem na simpozijih v tujini, kolegom re\u010dem: takrat, ko je padel berlinski zid in so se menjavale vlade v vzhodni Evropi, je imela samo ena komunisti\u010dna dr\u017eava ali dr\u017eava v dr\u017eavi, \u017ee pripravljen politi\u010dni program in gradivo za ustavo. Tega drugi \u0161e niso imeli, tudi najbolj razviti, denimo Poljaki, \u0161e ne. Do te enotnosti pride zaradi tega, ker se nikogar od teh ni izklju\u010devalo in se ga ni spra\u0161evalo, kak\u0161en simbol ima. Vemo, kak\u0161en je bil anarhisti\u010dni simbol. In kaj je \u0161e bilo – po moji logiki – koristno od na\u0161ega preloma leta 1990, 1991, 1992? Da nismo zajezdili v kak\u0161no druga\u010dno verzijo avtokracije, kot so \u0161tevilne vzhodnoevropske postkomunisti\u010dne dr\u017eave. Pri nas se je oblast takoj delila, kar pomeni, da smo imeli na demokrati\u010dnih volitvah za predsednika dr\u017eave izvoljenega zadnjega nekdanjega predsednika Zveze komunistov Slovenije Milana Ku\u010dana, kot drugega \u010dloveka, torej predsednika parlamenta, izvoljenega Franceta Bu\u010darja, ki je simboliziral sredinski intelektualni del, ki v osemdesetih za\u010dne pripravljati in sodeluje v prevzemu in ustvarjanju nove dr\u017eave. In da smo imeli za predsednika vlade kr\u0161\u010danskodemokratskega Lojzeta Peterleta. Torej, da nobena od teh politi\u010dnih opcij ni dobila tak\u0161ne premo\u010di in prevlade kot v \u0161tevilnih drugih vzhodnoevropskih dr\u017eavah.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tVlada ponovno ustanovila samostojni Muzej slovenske osamosvojitve. Fridl Jarc: Za\u017eivel bo \u010dim prej.<\/a><\/p>\n

Vse ve\u010d je generacij, ki nimajo \u017eivega spomina na \u017eivljenje v Jugoslaviji, tudi ne na proces osamosvojitve. Je v tem kontekstu smiselna, morda celo dobrodo\u0161la odlo\u010ditev vlade glede ustanovitve Muzeja osamosvojitve Slovenije?
Nimam proti temu ni\u010d, pod enim pogojem: da se ne lotevajo stvari tako, kot so se lotevali ustanovitve \u0160tudijskega centra za narodno spravo, ki naj bi bil in\u0161titut, pa so ga takrat na hitro ustanovili s slabimi papirji. In tudi prvi\u010d, ko so ustanavljali muzej osamosvojitve, so ga brez pogovora z muzeji v Sloveniji, ki se \u017ee ubadajo s podobno tematiko. Takrat so tudi na\u010drtovali, da bi odvzeli prostore ustanovi, ki ima \u017ee tako premalo prostorov, pa je osrednji del vsake dr\u017eave, torej dr\u017eavnemu arhivu. Zdaj, kot sli\u0161imo, to ni mi\u0161ljeno. Torej, sem za to, ampak v sodelovanju in da pri tem sodelujejo strokovnjaki, ki se na muzealstvo spoznajo. Pri Jan\u0161evih vladah ni bila vedno garancija, da se bodo dejansko posvetovali s strokovnjaki.<\/p>\n

Torej ne gre za vpra\u0161anje ideje, temve\u010d vpra\u0161anje kakovosti …
… vpra\u0161anje izvedbe.<\/p>\n

Kje bi po va\u0161e morala biti razstavljena zbirka in na kak\u0161en na\u010din?
Zbirke so lahko \u0161tevilne, imamo jih iz osemdesetih let, vlogo vseh teh civilnodru\u017ebenih gibanj, vlogo volitev, o \u010demer so imeli razstavo v dr\u017eavnem arhivu, volilne materiale iz plebiscita ali prvih demokrati\u010dnih volitev. So tudi \u010dasopisi in revije, ki so bili v Sloveniji v osemdesetih letih legalni in dr\u017eavno subvencionirani za razliko od ostalih komunisti\u010dnih dr\u017eav. Gradiva je povsem zadosti. Tudi sam sem ravno pred kratkim dal svoja dresa Mladinine nogometne ekipe, kjer sva skupaj v ekipi igrala z Janezom Jan\u0161o, Muzeju novej\u0161e zgodovine.<\/p>\n

\t\t\t\tNa proslavo vabljeni vsi prapor\u0161\u010daki<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ale\u0161 Gabri\u010d. Foto: Televizija Slovenija Ale\u0161 Gabri\u010d je zgodovinar z In\u0161tituta za novej\u0161o zgodovino. V Odmevih je v…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":137744,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[32,35,31,34,36,37176,2528,37,38,33,1130],"class_list":["post-137743","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-headlines","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-praporscaki","tag-proslava","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-zgodovina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116802139379793778","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/137743","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=137743"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/137743\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/137744"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=137743"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=137743"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=137743"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}