![\"Lojze](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/3663319.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\nOb 35-letnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije smo se pogovarjali z Lojzetom Peterletom, prvim predsednikom vlade v samostojni Sloveniji.<\/p>\n
\u00bbDanes so dovoljene sanje, jutri je nov dan,\u00ab je znameniti stavek prvega predsednika republike Milana Ku\u010dana, ki ga je na Trgu republike izgovoril pred 35 leti ob razglasitvi samostojnosti. \u00bbDanes je nov dan in jutri bodo \u0161e vedno dovoljene sanje,\u00ab pa je ob izvolitvi svoje \u010detrte vlade dejal Janez Jan\u0161a. Zakaj po 35 letih \u0161e vedno sanjamo o idealni slovenski dr\u017eavi?<\/p>\n
Zrel narod mora ostati odprt za sanje, \u010de ho\u010de napredovati in rasti v skladu s svojimi vrednotami. Ti izjavi, Ku\u010danova in Jan\u0161eva, sta povedni vsaka na svoj na\u010din. Spomnim se, ko smo ob razglasitvi dr\u017eave na Trgu republike sli\u0161ali te Ku\u010danove besede. Najprej sem bil malo povr\u0161en v dojemanju, ampak malo kasneje sem se vpra\u0161al: \u010dakaj, kaj pa je pravzaprav predsednik povedal? Danes so \u0161e dovoljene sanje, kaj pa jutri? Ni rekel: jutri se bomo zbudili v svobodi, priznani, dobrodo\u0161li in tako naprej, ampak je rekel: jutri je nov dan. In je padlo po nas.<\/p>\n
Te besede so bile nekaj posebnega. Kar se pa sanj ti\u010de, razumem Jan\u0161ev motiv, da se je oglasil v zvezi s tem, ker smo kot narod in kot dru\u017eba v situaciji, ko bomo morali mo\u010dno sanjati, \u010de ho\u010demo uresni\u010diti tisto, kar nam bo omogo\u010dilo pre\u017eiveti. Kajti pred 35 leti je \u0161lo za politi\u010dno pre\u017eivetje, izlo\u010dili smo se iz propadajo\u010dega okvira, \u0161li na svoje. Danes pa imamo demografski problem, ki se ga marsikdo tudi v politiki \u0161e ne zaveda. Mi lahko biolo\u0161ko kon\u010damo svojo pot \u017ee v tem stoletju, glede na to, koliko Slovencev se rodi. Generacijo, ki zdaj odra\u0161\u010da, v tem smislu \u010daka ve\u010dji izziv, kot je \u010dakal nas. Potrebovali bomo celovito vrednostno, tudi institucionalno prestrukturiranje, da bomo podprli ve\u010d veselja do \u017eivljenja.<\/p>\n
\u0160e bi citiral Jan\u0161o, ki je izjavil: \u00bbLa\u017eje bi bilo Slovenijo osamosvojiti kot demokratizirati.\u00ab Se strinjate z njim?<\/p>\n
Se. Ta izjava je malce podobna moji ob 15. obletnici osamosvojitve, ko je bilo jasno, da so restavracijska gibanja na podlagi starega reda postala mo\u010dna. Takrat sem rekel: Osamosvojili smo se, osvobodili pa \u0161e ne. In to bi lahko trdil tudi danes, glede na to, da smo dobili prav v zadnjih \u0161tirih letih posebne izraze razrednega in kulturnega boja. Naenkrat so bili zasebniki sumljiva kategorija, naj gre za kmeta, podjetnika ali zdravnika. Skratka, do\u017eiveli smo nekaj, \u010demur jaz re\u010dem spopad med \u010cebinami in Polj\u010dami. Vemo, kaj je pri\u0161lo s \u010cebin, in vemo, da je pri\u0161el iz Polj\u010d plebiscit.<\/p>\n
Zelo opozarjam na razliko med tem, kako so se odlo\u010dali oziroma se niso med drugo svetovno vojno in po njej, ter kako smo se odlo\u010dali leta 1990 in kasneje. O tem, da gremo v samostojno Slovenijo, je bil izpeljan plebiscit. Ljudje so se lahko demokrati\u010dno in prostovoljno odlo\u010dali. Tudi za to, da gremo v Evropsko unijo, je bil plebiscit. Prav tako, da gremo v Nato. Da gremo v revolucijo \u2013 o tem ni bilo plebiscita. Da prevzamemo komunizem, tudi o tem ga ni bilo. Da gremo v komunisti\u010dno Jugoslavijo, tudi o tem ni bilo plebiscita. To je velika asimetrija v nekem osnovnem vpra\u0161anju. \u017delel bi si, da bi mladina v \u0161oli razumela, zakaj smo se osamosvojili. Za zdaj resne razlage tega ni.<\/p>\n
Kdo v boju med \u010cebinami in Polj\u010dami zmaguje v Sloveniji?<\/p>\n
Jan\u0161a v\u010dasih po nepotrebnem \u00bbzarajsa\u00ab, kot re\u010demo na Dolenjskem. In potem malo kri te\u010de. On je vojak. Rad ima boj, fronto.<\/p>\n
V politiki novih obrazov in instant strank smo do\u017eiveli mo\u010dno zmago Svobode, ki jo je vodil Robert Golob. Ampak kmalu smo videli, da glavni ton in smer vladi daje najmanj\u0161a stranka, Levica, od koder prihaja tudi ta alergija na zasebnika, zasebno \u0161olstvo in zasebne vrtce. Golobovi vladi ni \u0161lo. Pa ne mislim samo na fiskalne podatke in na to, da so podjetniki za\u010deli odhajati. Zdaj nas je tudi Hrva\u0161ka tako reko\u010d razvojno dohitela. Prej\u0161nja vlada je odprla veliko front, ki pa niso prispevale k rasti, pa tudi ne h kakovosti na\u0161e medsebojnosti.<\/p>\n
\u010ce bi mi ponotranjili osamosvojitev, \u010de bi izpeljali demokrati\u010dno tranzicijo, kot so jo \u010cehi in Poljaki, danes ne bi imeli boja med \u010cebinami in Polj\u010dami. Alergija na Jan\u0161o se vle\u010de od leta 1988. Pogovarjal sem se z eminentnim levim politikom in mi je rekel: \u00bbNe vem, kaj bo z nami, \u010de Jan\u0161o kap zadene.\u00ab To je paradoks, ki ga ves \u010das ustvarjajo. S tak\u0161no politiko, s trdim zavra\u010danjem Jan\u0161e, mu v resnici pomagajo. Te volitve so bile posebna vaja, ki zaradi izraelske dimenzije \u0161e ni \u010disto pojasnjena. Na koncu spet ne vemo, kaj je bilo res, kot ne vemo, kaj je bilo pri Patrii, ker so zadevo zastarali, namesto da bi sodili. Na Jan\u0161o lahko gledamo tudi druga\u010de.<\/p>\n
Je Jan\u0161a s svojim politi\u010dnim slogom pospe\u0161evalec ali zaviralec procesov demokratizacije v Sloveniji?<\/p>\n
Jan\u0161a v\u010dasih po nepotrebnem \u00bbzarajsa\u00ab, kot re\u010demo na Dolenjskem. In potem malo kri te\u010de. On je vojak. Rad ima boj, fronto. Na fronti se dobro po\u010duti, kot se je leta 1991. Tako imenovani antijan\u0161izem z znamenitim Golobovim stavkom \u00bbO\u010distite hi\u0161o jan\u0161istov\u00ab se ne sli\u0161i zelo demokrati\u010dno. Ne da bi bil Jan\u0161ev zagovornik, bi rad rekel, da je dvakrat izjemno dobro vodil evropski svet. In \u010de je \u017ee \u010detrti\u010d predsednik vlade, potem to verjetno ka\u017ee tudi na kak\u0161no kvaliteto in sposobnost.<\/p>\n
Kar on ponuja programskega in strate\u0161kega, mi je nedvomno bli\u017ee od tega, kar je ponujala Levica oziroma Svoboda. Vesel sem nastanka te koalicije, ki se je oblikovala v posebnih razmerah. Zdaj bo nekaj let di\u0161alo bolj po Polj\u010dah. Pa \u0161e to, poznam veliko komunistov, ki so bili za osamosvojitev, ampak veliko manj jih je bilo za demokrati\u010dno preobrazbo. Pri nas so ideolo\u0161ka vpra\u0161anja klju\u010dna in koaliciji bi svetoval, da se najprej ukvarja z njimi.<\/p>\n
Kaj pri\u010dakujete od nove koalicije, torej od vlade, ki je formalno manj\u0161inska? Konkretne reforme ali ideolo\u0161ki boj za cilje desnice v Sloveniji?<\/p>\n
Ta vlada ima najprej nalogo porezati tisto, kar \u0161trli. Tu je vpra\u0161anje davkov, kjer je treba narediti sistem tak, da bo podpiral podjetnost, da nam ljudje ne bodo odhajali. Intervencijski zakon je ena od stvari, ki naj bi k temu pripomogle. Tukaj ne vidim nobene ideologije. Prav tako zame ni ideolo\u0161ko vpra\u0161anje, ali bodo zdravniki, koncesionarji spet lahko delali pri zasebnikih, kot so prej. Sicer pa imam v\u010dasih vtis, da \u017eivimo v dveh Slovenijah in da ene strani \u010disto ni\u010d ne zanima, kaj boli drugo, kaj predlaga, kaj si \u017eeli. Imamo asimetrijo, v kateri drug drugega toleriramo. Nismo pa vedno drug pri drugem dobrodo\u0161li.<\/p>\n
Kdaj bo po va\u0161e dose\u017eena sprava? Se bo to zgodilo v prihodnjih 35 letih? Je sprava v tej slovenski politi\u010dni skupnosti, ki je tako mo\u010dno polarizirana, sploh mogo\u010da?<\/p>\n
Sprava med tistimi, ki so si v drugi svetovni vojni stali nasproti, je mimo, ker komaj kdo iz tistih \u010dasov \u0161e \u017eivi. Osebnih sprav je bilo veliko, s preteklostjo se moramo spraviti kot narod. \u010ce ostanemo v mitu o osvoboditeljih in izdajalcih, ne moremo naprej, ker osvoboditelji pravijo, da so bili na pravi strani, da se njim ni treba z nikomer ni\u010d pogovarjati, ker so delali prav, in oni se z izdajalci ne bodo pogovarjali. Slovenski razkol ima podlago v revoluciji. Ni\u010d drugega nas ni tako dolo\u010dilo, zaznamovalo, razklalo kot revolucija. Rad bi prispeval k temu, da se nehamo zmerjati s fa\u0161isti, izdajalci, morilci in tako naprej, ampak da gremo od vpra\u0161anja do vpra\u0161anja in vidimo, ali je kje mogo\u010de dose\u010di kak\u0161en napredek.<\/p>\n
<\/p>\n
Lojze Peterle je v podkastu Mo\u010d politike povedal, da ima v\u010dasih vtis, da \u017eivimo v dveh Slovenijah in da ene strani \u010disto ni\u010d ne zanima, kaj boli drugo. FOTO: Marko Feist<\/p>\n
Letos pred volitvami ste se vrnili v NSi. Kaj vas je pripeljalo nazaj? Morda to, da je NSi znova stopila Jan\u0161i ob bok? Namre\u010d, v \u010dasu Ljudmile Novak in Mateja Tonina se je ta stranka precej distancirala od prvaka desnice.<\/p>\n
Glejte, mi smo zaradi te politike za\u010deli izgubljati bazi\u010dne volivce. Ti \u0161e \u017eivijo v Demosovi posodi, \u010de lahko tako re\u010dem. Kljub kriti\u010dnim pripombam, ki jih lahko imamo o Jan\u0161i, njegovo stranko \u0161e vedno vidijo kot politi\u010dno sorodno oziroma kot stranko na isti strani. Jaz sem videl, kaj se dogaja, in sem pa\u010d potegnil ro\u010dno zavoro in izstopil. Potem so nastale spremembe, tudi korekcija nekaterih strate\u0161kih linij. Ko sem videl, da je zadeva dovolj jasno zastavljena, sem se vrnil. NSi je s tem povezovalnim motivom dosegla dober rezultat.<\/p>\n
Dobili smo desno vlado. Zakaj pa za Novo Slovenijo ni bila sprejemljiva ideja tako imenovane me\u0161ane koalicije? Omenjali ste dve levi stranki, Svobodo in SD, in na drugi strani Demokrate in NSi.<\/p>\n
To je bil antijan\u0161isti\u010dni model. Govori\u0161 o \u0161irini, demokraciji in tako naprej, izlo\u010di\u0161 pa drugega na seznamu. To je bilo kontradiktorno. Spomnim se Ivana Omana, ki je ve\u010dkrat rekel: \u00bbV Sloveniji bo druga\u010de, ko bosta prvi dve stranki sposobni stopiti skupaj.\u00ab Ampak zdaj je to \u0161e vedno nemogo\u010de. Alergije so prehude, bojna sekira je zunaj. Menim, da bo to najmo\u010dnej\u0161a Jan\u0161eva vlada doslej.<\/p>\n
Napovedujete trajanje vlade do konca mandata?<\/p>\n
Mislim, da bo trajala do konca mandata. Ladja se bo \u0161e zelo gugala, ampak stvari se premikajo. Koalicija deluje. Bom uporabil svoj stari izraz, di\u0161i po reformah.<\/p>\n
O tem, da gremo v samostojno Slovenijo, je bil izpeljan plebiscit. Da gremo v EU, tudi za to je bil plebiscit. Prav tako, da gremo v Nato. Da gremo v revolucijo \u2013 o tem ni bilo plebiscita.<\/p>\n
Ali trendi ka\u017eejo, da lahko v bli\u017enji prihodnosti pri\u010dakujemo ponovno zdru\u017eitev kr\u0161\u010danske in ljudske stranke, torej NSi in SLS?<\/p>\n
Od tiste zdru\u017eitve je ostalo nekaj slabega okusa in danes ne vidim pripravljenosti za kak\u0161no zdru\u017eevanje. Troj\u010dek NSi, SLS in Fokus imam za dodano vrednost v slovenski strankarski strukturi.<\/p>\n
V va\u0161i vladi je bilo osem nekdanjih komunistov. Kr\u0161\u010danska demokracija je takrat veliko dala na socialni razvoj, kritiki pa stranki o\u010ditajo, da je njen program postal zelo neoliberalen. Tudi vi vidite razvoj stranke na tak na\u010din?<\/p>\n
Program NSi, ki ga je gospodarstvo ve\u010dkrat podprlo, ne bo nikoli toliko neoliberalen, da ne bi bil o\u010ditno socialen. Ta dimenzija je jasno poudarjena.<\/p>\n
Ampak redkokdaj sli\u0161imo sklicevanje na Janeza Evangelista Kreka iz ust politikov Nove Slovenije.<\/p>\n
Da, SKD se je nanj ve\u010d sklicevala. Pa tudi na Andreja Gosarja. Mi imamo dobre vire politi\u010dne duhovnosti, \u010de tako re\u010dem, in ta socialni vidik kr\u0161\u010danske demokracije ne bo zapustil. Vesel sem, da je Nova Slovenija naslednica SKD.<\/p>\n
Obto\u017eni predlog zoper predsednika stranke Jerneja Vrtovca, poslanca Janeza \u017daklja in Jo\u017eeta Horvata zaradi suma zlorabe polo\u017eaja Knovsa je postal pravnomo\u010den. Kak\u0161no politi\u010dno breme je to za NSi?<\/p>\n
Sli\u0161al sem, kaj je o tem povedalo vodstvo. Oni delujejo umirjeno in spro\u0161\u010deno. Bomo videli, kaj bodo rekli sodniki. Se pa bojim, da bo to \u0161e ena zgodba z dolgo brado, ki se utegne kon\u010dati z ni\u010dlo.<\/p>\n
Za konec umestite Slovenijo v evropski prostor, v evropski kontekst. Bili ste premier, zunanji minister, dolgoletni evropski poslanec, tako da dobro poznate Evropo in mesto Slovenije znotraj nje. Torej, kje je Slovenija? Je v jedru Evropske unije, nekje na poti s periferije v jedro, nekje vmes?<\/p>\n
Zrel narod mora ostati odprt za sanje, \u010de ho\u010de napredovati, \u010de ho\u010de rasti v skladu s svojimi vrednotami.<\/p>\n
Rekel bi, da smo bili \u017ee bolj v jedru. V za\u010detku devetdesetih let smo bili, kot bi rekli Nemci, ljubljen\u010dek Evrope. Na\u0161e reforme so \u0161tudirali na Kitajskem in \u0161e kje drugje. Na Poljskem mi je rekel predsednik vlade, da so komaj \u010dakali, da je bil zakon objavljen, in so ga takoj prevedli. Takrat smo imeli neko dinamiko, ki je potem zaradi zadev, ki sem jih prej omenjal, za\u010dela upadati. V Evropi je treba igrati z jasno pozicijo. Nas je samo dva milijona, nismo odlo\u010dilen faktor. Ko je \u0161el Jan\u0161a z dvema drugima predsednikoma vlad v Kijev, je vso Evropo zbudil, \u0161ele potem je \u0161la tja predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. S pravimi potezami in pobudami, kot je bil, recimo, Mednarodni sklad za razminiranje, smo navdu\u0161ili ves svet in delali dobre stvari.<\/p>\n
Lahko ima\u0161 pobude, vendar je \u0161la na\u0161a politika v zadnjem obdobju v izrazito ideolo\u0161ko smer. Mislim, da se je treba, kot je rekel zunanji minister, vrniti v stvarne okvire, delati tisto, s \u010dimer lahko kaj dodamo. Mi nismo popek sveta. Ni treba, da se o zelo velikih stvareh zelo glasno izrekamo. Gotovo se strinjam, da je treba biti na\u010delen, upo\u0161tevati mednarodno pravo, a prav tako je treba misliti na to, kako bomo uveljavljali slovenske interese. Spomnim se zelo tesnega sodelovanja z Izraelom, spomnim pa se tudi, da smo marsikaterega zaveznika v teh 35 letih mimogrede pozabili. Pa \u0161e nekaj bi rad poudaril. Slovenija doslej ni dobro odigrala srednjeevropske karte. Bolje smo odigrali sredozemsko, srednjeevropske pa ne. Do neke mere igramo tudi balkansko karto. Vendar v Srednji Evropi danes poteka zelo intenzivno konceptualno delo. Tu imamo naravno zaledje, iz katerega lahko prispevamo k oblikovanju konceptov, ki bodo koristili tudi Evropi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ob 35-letnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije smo se pogovarjali z Lojzetom Peterletom, prvim predsednikom vlade v samostojni Sloveniji.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":137808,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[37614,17071,1160,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-137807","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-dan-samostojnosti-in-enotnosti","tag-lojze-peterle","tag-nsi","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116802709659193633","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/137807","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=137807"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/137807\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/137808"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=137807"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=137807"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=137807"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}