{"id":138812,"date":"2026-06-24T21:20:13","date_gmt":"2026-06-24T21:20:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/138812\/"},"modified":"2026-06-24T21:20:13","modified_gmt":"2026-06-24T21:20:13","slug":"slovenija-35-let-od-osamosvojitve-do-izzivov-prihodnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/138812\/","title":{"rendered":"Slovenija: 35 let\u00a0\u2013 od osamosvojitve do izzivov prihodnosti"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Televizija Slovenija<\/p>\n

Ob 35. rojstnem dnevu na\u0161e dr\u017eave obujamo spomine na to, kdo smo bili, in razmi\u0161ljamo, kdo smo in kaj \u017eelimo postati. Koliko smo kot dru\u017eba dosegli, katere prilo\u017enosti smo izrabili in katerih izzivov \u0161e nismo premagali? <\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Pot v samostojnost se je za\u010dela s plebiscitom decembra 1990, ko je skoraj 96 odstotkov volivcev podprlo idejo o samostojni Sloveniji. Le nekaj mesecev pozneje je bila na Trgu republike razglasitev nove dr\u017eave, a slavje je bilo kratko, saj je izbruhnila desetdnevna vojna, v kateri so slovenske obrambne sile ubranile neodvisnost. Vpra\u0161anje suverenosti ostaja tesno povezano z varnostjo. Iz Teritorialne obrambe je nastala Slovenska vojska, prelomen dogodek pa je bil tudi odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije.<\/p>\n

“Takrat se nisem zavedal v popolnosti, kako prelomni trenutki so to bili. Ampak danes, ko gledam nazaj, s ponosom zrem na te zgodovinske dogodke in sem ponosen, v kak\u0161ni zaklju\u010dni operaciji sem v osamosvojitveni vojni sodeloval in kak\u0161na velika dol\u017enost in odgovornost mi je bila takrat kot 23-letnemu pripadniku specialne brigade Moris zaupana,” pravi Vojko Obrulj, nekdanji poveljnik voja\u0161ko-policijske enote za varovanje MORiS 1991.<\/p>\n

“Smo pomorska dr\u017eava in moramo se zavedati, da bomo mi prvi branili svoje morje,” o pomenu obrambe razmi\u0161lja kapitan bojne ladje Triglav in poveljnik 430. Mornari\u0161kega diviziona Andrej Pe\u010dar.<\/p>\n

Poleg pomorske je Slovenija v naslednjih desetletjih zgradila tudi sodobno prometno infrastrukturo. Avtocestni kri\u017e je povezal ve\u010dino dr\u017eave, a ideja o 3. razvojni osi \u0161e vedno ni uresni\u010dena. Zgrajeni so bili novi predori in \u017eelezni\u0161ke povezave, med najve\u010djimi projekti zadnjih let pa je drugi tir med Diva\u010do in Koprom. Kraj\u0161e razdalje in bolj\u0161a povezanost so pomembno vplivale na gospodarski razvoj in kakovost \u017eivljenja.<\/p>\n

“Na tej relaciji, ki naj bi povezala tretjo razvojno os, sem naredil okoli pol milijona kilometrov in spomnim se, da so mi \u0161tirje od 14 prometnih ministrov obljubili, da se bom v pokoj iz Ljubljane na Koro\u0161ko zanesljivo peljal po novozgrajeni cesti,” pravi Slavko Bobovnik, upokojeni televizijski voditelj in novinar.<\/p>\n

Ve\u010dji razcvet kot hitra cesta, ki naj bi povezala Koro\u0161ko in Belo krajino, je do\u017eivel turizem. Slovenija se je uveljavila kot zelena in buti\u010dna turisti\u010dna de\u017eela, ki obiskovalce privablja z naravnimi znamenitostmi, od Alp do kra\u0161kega podzemlja. Med najbolj prepoznavnimi ostaja Postojnska jama, po drugi strani pa je denimo Kri\u017ena jama zgled trajnostnega upravljanja ob\u010dutljive naravne dedi\u0161\u010dine. “V njej \u017eivi 60 vrst \u017eivali, po biotski raznovrstnosti je Kri\u017ena jama \u010detrta na svetu,” razlaga vodnik v Kri\u017eni jami Ga\u0161per Modic in dodaja, da \u010dlove\u0161ke ribice tu ne bomo na\u0161li. <\/p>\n

Je pa ta krasila tolarski kovanec za deset stotinov. Tolar je postal simbol nove dr\u017eave in gospodarske samostojnosti, vse do leta 2007, ko ga je zamenjal evro. \u010ceprav je od njegovega slovesa minilo skoraj dve desetletji, Slovenci doma \u0161e vedno hranimo za ve\u010d deset milijonov evrov nekdanjih bankovcev in kovancev.<\/p>\n

\t\t\t\tSlovenija: 35 let<\/p>\n

Pridru\u017eitev mednarodnim skupnostim in sobivanje v dru\u017ebi<\/p>\n

Leta 2004 smo vstopili v Evropsko unijo in zvezo Nato. Slovenija je postala del skupnega evropskega prostora, tri leta pozneje pa se je priklju\u010dila \u0161e schengenskemu obmo\u010dju. Poseben simbol odprtih meja je danes Trg Evrope med Novo Gorico in Gorico.<\/p>\n

“Opa\u017eam neko neusklajenost med tem, kako prebivalci tega ozemlja ob\u010dutijo brezmejnost in \u010dezmejnost in kako jo \u017eivijo v konkretnem \u017eivljenju in kako jo predstavlja politika,” ocenjuje Kristina Knez, ravnateljica slovenskega Dija\u0161kega doma Simona Gregor\u010di\u010da v Gorici. <\/p>\n

Kljub evropskemu povezovanju nekatera mejna vpra\u0161anja ostajajo odprta. Ponekod na jugu in jugovzhodu dr\u017eave meja lo\u010duje vasi, dvori\u0161\u010da in celo dru\u017einske hi\u0161e. Dolgoletno dolo\u010danje meje s Hrva\u0161ko je Slovenija urejala z arbitra\u017enim sporazumom pred sodi\u0161\u010dem v Haagu, a se je zaradi prislu\u0161kovalne afere Hrva\u0161ka odlo\u010dila, da razsodbe ne bo upo\u0161tevala. “Od arbitra\u017ee smo imeli ve\u010dja pri\u010dakovanja, vendar lahko re\u010dem, da nas je ve\u010dina razo\u010daranih nad njenimi sklepi,” devet let kasneje ocenjuje prebivalka Brezovice pri Metliki Branka Klari\u010d. “Finan\u010dno je pomagala desetim, enajstim dru\u017einam in to je bilo vse. Od slu\u017ebe do doma kar nekajkrat pre\u010dkam dr\u017eavno mejo, in \u010de vam povem po pravici, niti ne vem, kolikokrat.”<\/p>\n

Na\u0161a dru\u017eba se je nemalokrat sre\u010dala tudi z vpra\u0161anji vklju\u010devanja in sobivanja. Med najodmevnej\u0161imi je bilo sobivanje z romsko dru\u017eino Strojan v Ambrusu leta 2006, odnos dru\u017ebe do migrantov pa je razgalil prihod beguncev leta 2015. Razprave o \u010dlovekovih pravicah, varnosti in sobivanju so \u017eive \u0161e danes.<\/p>\n

“Bojim se, da je na\u0161a civilizacija v eni stra\u0161ni slepi ulici. Razkorak med vrednotami, ki jih ta na\u0161a civilizacija deklarira \u2013 od \u010dlovekovih pravic naprej \u2013, do dejanskih praks je tako bole\u010de velik, da se cela na\u0161a stvarnost ka\u017ee kot neke vrste farsa,” ocenjuje filmski re\u017eiser Miran Zupani\u010d.<\/p>\n

Eden klju\u010dnih razvojnih izzivov prihodnosti je energetika. “Osebno mislim, da bomo v prihodnosti potrebovali novo jedrsko energijo, seveda pa je pomembno tudi to, kdaj je tisti pravi trenutek, da se ga naro\u010di. Zadnji projekti, ki so se delali na zahodu, so nastali s prekora\u010denimi roki in tudi s prekora\u010denimi sredstvi. Brez ugodne elektri\u010dne energije si ne predstavljamo niti gospodarske rasti niti delovanja vseh ostalih sistemov v dr\u017eavi,” je prepri\u010dan generalni direktor dru\u017ebe HSE Toma\u017e \u0160tokelj. Pritrjujejo mu tudi v novome\u0161kem Revozu, kjer v celoti prehajajo na proizvodnjo elektri\u010dnih avtomobilov. “Cena elektri\u010dne energije je zelo pomembna za sam proizvodni proces. Trenutno je cena elektri\u010dne energije v Sloveniji visoka in bi si v prihodnje \u017eeleli, da bi la\u017eje obvladovali ta del na\u0161ih stro\u0161kov,” pravi Nevenka Ba\u0161ek Zild\u017eovi\u0107, predstavnica podjetja Revoz d. d. Doda \u0161e, da v njihovi tovarni ni koti\u010dka, ki bi v zadnjih 35 letih ostal enak. <\/p>\n

Preobrazba slovenskega gospodarstva in napredek znanosti<\/p>\n

Preobrazbo je do\u017eivelo tudi slovensko gospodarstvo. Ob uspe\u0161nih zgodbah so \u0161tevilna podjetja propadla ali pre\u0161la v tuje roke. Med najvidnej\u0161imi primeri ostajajo Mura, SCT, Istrabenz, TAM. Marsikdo pa si bo kot najve\u010djo korupcijsko afero v zgodovini Slovenije zapomnil propadli projekt Te\u0161 6. Nedale\u010d stran, v Zasavju, ki je bilo neko\u010d simbol rudarske in industrijske dedi\u0161\u010dine, danes i\u0161\u010dejo nove razvojne poti v visokotehnolo\u0161kih podjetjih in zelenih energetskih projektih. Na nekdanjem odlagali\u0161\u010du pepela podjetje Dewesoft ustvarja nekak\u0161no slovensko Silicijevo dolino \u2013 Mesto akrobatov.<\/p>\n

“Tu je bil neko\u010d dnevni kop, 45 metrov globoka luknja, po 20 letih stabilizacije zemlji\u0161\u010da pa nastaja enkratno okolje za razvoj novih tehnologij. Stare industrijske objekte smo v preteklosti obnovili in nikoli si ne bi mislil, da jih bo premalo za vse ideje, ki nastanejo,” pravi Jure Knez, soustanovitelj in predsednik podjetja Dewesoft.<\/p>\n

Znanost in tehnologija sta do\u017eiveli velik razvoj. Po besedah pomo\u010dnika direktorja Arnesa Marka Drobnjaka v Mariboru nastaja nov superra\u010dunalni\u0161ki center, ki bo la\u017eje re\u0161eval zapletene probleme, ob njem pa raste tudi pomemben podatkovni center, ki bo pospe\u0161eval razvoj umetne inteligence. Slovenija krepi svojo vlogo v evropskih raziskovalnih organizacijah, slovenski sateliti kro\u017eijo po vesolju, dr\u017eava pa je postala polnopravna \u010dlanica CERN-a. Razvoj digitalne dru\u017ebe odpira tudi vpra\u0161anja zasebnosti, nadzora in svobode posameznika.<\/p>\n

Prav razmerje med svobodo posameznika, mo\u010djo dr\u017eave in vplivom kapitala je bilo pogosto povod za dr\u017eavljansko nezadovoljstvo. V 35 letih samostojnosti so ulice pogosto preplavili protestniki. \u010ceprav so bili njihovi cilji razli\u010dni, jih je povezovala skupna \u017eelja po vplivu na dru\u017ebene in politi\u010dne odlo\u010ditve. Protesti so tako postali eden od izrazov demokrati\u010dne kulture in znamenje, da dr\u017eavljani tudi po osamosvojitvi ostajajo pomemben korektiv oblasti.<\/p>\n

“Zaenkrat je Slovenija svobodna dr\u017eava. Dr\u017eave so pa \u017ee po definiciji skoraj nesvobodne, zato si je treba tudi z umetnostjo \u0161iriti prostor svobode,” pravi Dragan \u017divadinov, gledali\u0161ki re\u017eiser in performer. <\/p>\n

Razvoj pode\u017eelja in uni\u010dujo\u010de naravne nesre\u010de <\/p>\n

Pomemben del slovenske identitete ostaja pode\u017eelje. Toda \u0161tevilo kmetij se zmanj\u0161uje, povpre\u010dna starost kmetov zvi\u0161uje, vpra\u0161anje samooskrbe pa je vse pomembnej\u0161e. Tudi zato, ker pridelek pogosto zdesetkajo naravne nesre\u010de, razlaga kmet Alojz \u0160tuhec iz Bolehne\u010dicev: “Je pa danes ob kmetiji zelo te\u017eko imeti \u0161e zaposlitev, kmetijstvo pa je vedno bolj podvr\u017eeno vremenskim neprilikam.” Te so nemalokrat pokazale uni\u010dujo\u010do mo\u010d narave \u2013 pestili so nas po\u017eari, to\u010de, \u017eledolom, vetrolomi, plazovi, potresi, poplave. Podnebne spremembe postajajo eden najve\u010djih izzivov prihodnjih desetletij.<\/p>\n

Prebivalec \u017deleznikov Jaka \u0160u\u0161tar se bo vse \u017eivljenje spominjal 18. septembra 2007, ko so poplave za vedno spremenile njegov doma\u010di kraj. “To je bil tak naliv, da je 250 avtomobilov takrat odneslo v dveh urah.” V enem je bila na \u017ealost tudi soseda, ki jo je posku\u0161al prepri\u010dati, da zapusti vozilo.<\/p>\n

Prehod iz socializma v tr\u017eno gospodarstvo je prinesel tudi privatizacijo, denacionalizacijo in mened\u017eerske prevzeme. Nekateri procesi so omogo\u010dili razvoj podjetni\u0161tva, drugi pa pripomogli k propadu podjetij in koncentraciji premo\u017eenja. Posledice teh odlo\u010ditev vplivajo tudi na trg nepremi\u010dnin in stanovanja so za mnoge mlade vse te\u017eje dostopna. <\/p>\n

Povojni poboji \u2013 nezaceljena rana <\/p>\n

Med odprtimi vpra\u0161anji ostajajo tudi zgodovinske delitve. Razprave o prikritih grobi\u0161\u010dih, povojnih pobojih in spravi \u0161e vedno vplivajo na slovenski javni prostor. \u010clan vladne Komisije za re\u0161evanje prikritih grobi\u0161\u010d Mitja Ferenc ojasnjuje, da imamo do zdaj “evidentiranih nekaj ve\u010d kot 700 prikritih grobi\u0161\u010d, vendar nam jih je uspelo s terenskimi raziskavami potrditi \u0161ele 224. \u010ceprav je od pomora preteklo \u017ee 81 let, se \u0161e vedno njihov pokop prepre\u010duje z razli\u010dnimi izgovori.”<\/p>\n

“Kar se ti\u010de preteklosti, je treba do nje dobiti distanco. Obsoditi povojne likvidacije vrnjenih domobrancev, urediti grobi\u0161\u010da. To so vse stvari, ki sem jih jaz zahtevala \u017ee leta 1983 v svojem eseju Krivda in greh, pa \u0161e danes tega ni. Tega ni bila sposobna narediti levica, zdaj bo to naredila desnica na svoj na\u010din. In smo tukaj, kjer smo. Sovra\u0161tvo, sekta\u0161ko, stvari, ki so preprosto absurdne glede na to, da smo se osamosvojili zato, da bomo imeli svojo dr\u017eavo, da bomo \u017eiveli v miru,” pravi Spomenka Hribar, filozofinja, sociologinja in publicistka. <\/p>\n

\u010ceprav so pogledi na preteklost pogosto razli\u010dni, nas Slovence povezujejo jezik, kultura in \u0161port. Od o\u010deta slovenske knji\u017eevnosti Primo\u017ea Trubarja do sodobnih umetnikov, od Planice do olimpijskih medalj in \u0161portnih zvezdnikov v svetovnem merilu \u2013 kultura in \u0161port ostajata podro\u010dji, na katerih Slovenija presega svojo velikost.<\/p>\n

Po 35 letih samostojnosti na\u0161a dr\u017eava ostaja zgodba uspehov pa tudi nere\u0161enih vpra\u0161anj. Zaupanje v demokrati\u010dne institucije, zdravstvena in \u0161olska reforma, dolgi sodni postopki ter vpra\u0161anje izbrisanih, katerih polo\u017eaj ostaja odprta rana slovenske tranzicije, \u0161e vedno niso dobili epiloga.<\/p>\n

Slovenijo so oblikovali milijoni zgodb. Zgodb ljudi, ki so gradili ceste, razvijali podjetja, raziskovali vesolje, obdelovali zemljo, re\u0161evali \u017eivljenja, ustvarjali umetnost in navdu\u0161evali v \u0161portu. Petintrideset let pozneje ostaja najpomembnej\u0161e spoznanje preprosto: prihodnost dr\u017eave niso njene meje, ustanove in statistike, temve\u010d ljudje. Od nas je odvisno, kak\u0161no poglavje slovenske zgodovine bomo spisali.<\/p>\n

Ve\u010d o vsem tem v dokumentarnem filmu Slovenija: 35 let. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPlebiscit o samostojnosti Slovenije<\/p>\n

\t\t\t\tOsamosvojitvena vlada, dokumentarna oddaja<\/p>\n

\t\t\t\tSlovenija na barikadah<\/p>\n

\t\t\t\tMediji v vojni za Slovenijo<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Foto: Televizija Slovenija Ob 35. rojstnem dnevu na\u0161e dr\u017eave obujamo spomine na to, kdo smo bili, in razmi\u0161ljamo,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":138813,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[2924,1122,173,8039,1176,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-138812","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-druzba","tag-drzava","tag-gospodarstvo","tag-osamosvojitev","tag-prihodnost","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116807180500594663","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/138812","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=138812"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/138812\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/138813"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=138812"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=138812"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=138812"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}