![\"Dr.](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/3665108.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\nPolitiko z ve\u010djim zanimanjem opazujem zadnje desetletje, ko se me kot zaposleno, mamo in dr\u017eavljanko sprejete zakonodajne spremembe pomembno dotaknejo. Prihajam iz dru\u017eine, v kateri so se sre\u010devale jugoslovanske vrednote po dedku po mamini strani in tradicionalne kr\u0161\u010danske vrednote po o\u010detovi dru\u017eini (ki jih je pozneje prevzela tudi mama). Gre za dva razli\u010dna svetova, ki ju je predosamosvojitveni \u010das zaznamoval razli\u010dno.<\/p>\n
Otroci samostojne dr\u017eave smo bili rojeni v navzven enoten dr\u017eavni model \u2013 v ustavno demokracijo in dr\u017eavo z lastnim uradnim in dr\u017eavnim jezikom, zakonodajo, politiko, tolarjem, ki je obstal poldrugo desetletje, ko ga je zamenjal evro \u2026 zato so nam po izku\u0161enjski plati vsi privilegiji samostojne dr\u017eave nekako samoumevni \u2013 slednje gotovo ne velja za vrstnike iz slovenskega zamejstva in izseljenstva, ki so odra\u0161\u010dali kot jezikovno-kulturni otoki znotraj druge kulturno-jezikovne ve\u010dinske skupnosti.<\/p>\n
Otroci samostojne dr\u017eave smo bili tudi \u00bbposkusni zaj\u010dki\u00ab z devetletko, moja generacija je v osnovni \u0161oli iz 5. razreda presko\u010dila v 7. razred. Prvi razred devetletke naj bi bil mehak prehod med vrtcem in \u0161olo s poudarkom na igri (v\u010dasih je bila to \u00bbmala \u0161ola\u00ab), s tem da se je do danes v praksi \u017ee izena\u010dil s klasi\u010dnim, tudi frontalnim poukom. Spremembo je tedaj pomenil tudi nivojski pouk, ki je odgovarjal pedago\u0161ko utemeljeni potrebi po diferenciaciji, ki bolje ustreza potrebam posameznega u\u010denca. Do danes se je odvilo ve\u010d \u0161olskih reform, dejansko znanje u\u010dencev pa ni sorazmerno ve\u010dje \u2013 na splo\u0161no celo upada raven temeljnega znanja zaradi vsebinske preoblo\u017eenosti kurikulov. Za za\u010detek bi se bilo treba vpra\u0161ati, kak\u0161no \u0161olo za na\u0161e otroke sploh ho\u010demo.<\/p>\n
Gospodarska kriza leta 2008 je generacijo \u201991 ujela v obdobju \u0161olanja in nato \u0161tudija, tako da njene te\u017ee sama intenzivno nisem ob\u010dutila; rada se spomnim, da sem si kot srednje\u0161olka in \u0161tudentka lahko privo\u0161\u010dila najve\u010d \u2013 ob\u010dasno delo in \u0161tipendija sta mi ob finan\u010dni podpori doma\u010dih omogo\u010dala soliden vstop v odraslost in samostojnost. To je bila generacija, ki je po kon\u010dani devetletki mno\u017ei\u010dno odhajala na gimnazije (trend se je kasneje obrnil v prid srednjim strokovnim \u0161olam, ki \u00bbdajo\u00ab poklic), del gimnazijskih maturantov pa je nato tudi prosperiral na fakultetah in kon\u010dal v razli\u010dnih sektorjih, doma ali v tujini. Raznoliki \u0161tudijski programi in odsotnost obstoje\u010dih delovnih mest za najrazli\u010dnej\u0161e profile ostaja izziv za zaposlovalce in delojemalce tudi v prihodnosti.<\/p>\n
<\/p>\n
Dr. Diana Ko\u0161ir. FOTO: Osebni Arhiv<\/p>\n
Vzporedno s tem pa ugotavljam, da smo otroci samostojne dr\u017eave odrasli v dobi ve\u010djega blagostanja in eksistencialnega miru, kot generacije poprej \u2013 ob vojnih nemirih, ki jih spremljamo iz evropske sose\u0161\u010dine, si je tudi danes treba priznati, da smo privilegirani. Samo upamo lahko, da bodo vodilni tudi v bodo\u010de znali in uspeli vzdr\u017eevati mir kot visoko pozicionirano vrednoto, zavedajo\u010d se prednosti politi\u010dno-upravnega strukturnega zaledja EU.<\/p>\n
Smo tudi generacija, ki sredi svojih 30. let ustvarja in gradi \u2013 dru\u017eino, dom, kariero, samostojno podjetni\u0161ko pot \u2026 Ob spremembi politi\u010dne garniture se jezi\u010dek na tehtnici ugodnosti pomakne bodisi v prid podjetnikom, bodisi javnemu sektorju, kar hitro rezultira v vsesplo\u0161no prito\u017eevanje in nezadovoljstvo neprivilegirane strani. Ob nesorazmerno hitro nara\u0161\u010dajo\u010dih stro\u0161kih bivanja in po\u010dasni rasti pla\u010d mnogi iz moje generacije na lastni ko\u017ei ob\u010dutijo \u0161e stanovanjski problem \u2013 visoke cene najemnin in nepremi\u010dnin ter iz leta v leto stro\u017eji kreditni pogoji ote\u017eujejo bivanjsko ureditev. Tistim, ki se (\u0161e) odlo\u010dajo o nara\u0161\u010daju, zato rek \u00bbnajprej \u0161tal’ca, potem pa krav’ca\u00ab ne gre ravno v prid. Drugi, ki imamo otroke, slu\u017ebe, ob tem pa \u0161e delovno aktivne star\u0161e, pa smo hvale\u017eni za dr\u017eavne vrtce in \u0161ole, ki vsaj po mojih izku\u0161njah \u0161e vedno zagotavljajo kakovostno izvedbo programov oziroma kurikulov.<\/p>\n
\u010ce smo se prvih 35 let samostojnosti ukvarjali predvsem z (iz)gradnjo dr\u017eave in njenih institucij, bo naslednjih 35 let zaznamovalo vpra\u0161anje, kako ustvarjati dru\u017ebo prihodnosti, v kateri bodo mladi lahko uresni\u010devali temeljne \u017eivljenjske cilje: dokon\u010dali \u0161olanje, si ustvarili dom in dru\u017eino, usklajevali poklicno in zasebno \u017eivljenje ter v hitro spreminjajo\u010dem se digitalnem svetu ohranjali stik s slovenskim jezikom, kulturo in lastno identiteto.<\/p>\n
V svojem sektorju opa\u017eam, da je Slovenija na splo\u0161no kakovostno zasidrana v mednarodni (raziskovalni) prostor, da odlo\u010dno sledimo tehnolo\u0161kemu razvoju, ki omogo\u010da metodolo\u0161ko naprednej\u0161e in empiri\u010dno bolj zanesljive in preverljive raziskave, se je pa tako, kot na vseh podro\u010djih uporabe UI, treba zavedati epistemolo\u0161kih in odnosnih, pragmati\u010dnih omejitev strojnega \u00bbuma\u00ab. Menim, da nas v tekmi z UI re\u0161uje dejstvo, da bo izvirna in prelomna ideja tudi v prihodnosti imela ve\u010djo te\u017eo kot me\u0161anje algoritmov in \u017ee obstoje\u010dih povezav znotraj istega podatkovnega bazena, ki ni brezkon\u010den. Bojazen pri internacionalizaciji upravi\u010deno ostaja tudi na ravni prevlade globalnega angle\u0161kega jezika nad slovenskim. Hkrati pa \u0161tevilni nacionalni programi, iniciative in akcije u\u010dinkovito spodbujajo rabo slovenskega jezika, ki je klju\u010den za ohranitev nacionalne identitete. Vendarle pa tudi tu ne smemo popustiti. Verjetno bo klju\u010dno, da bo del resursov ostal namenjen promociji in spodbujanju rabe slovenskega jezika in gradnje slovenskih jezikovnih in podatkovnih virov, pri \u010demer se bo sorazmerno podpiralo tudi slovensko zamejstvo in izseljenstvo kot del enovitega in povezanega slovenskega prostora.<\/p>\n
\u010ce smo bili otroci samostojne Slovenije prva generacija, ki je svobodo, lastno dr\u017eavo in jezik jemala kot nekaj samoumevnega, bomo morda tudi med tistimi, ki bodo morali na novo premisliti, kako te vrednote ohraniti \u2013 ne le z gospodarskimi kazalniki in politi\u010dnimi menjavami, temve\u010d zlasti z ustvarjanjem pogojev, v katerih bodo tudi na\u0161i otroci lahko odra\u0161\u010dali v miru in dostojanstvu ter imeli prilo\u017enost, da si v Sloveniji ustvarijo dom, dru\u017eino in prihodnost.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Politiko z ve\u010djim zanimanjem opazujem zadnje desetletje, ko se me kot zaposleno, mamo in dr\u017eavljanko sprejete zakonodajne spremembe…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":139411,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[1911,37877,59,61,37661,62,37,58,60,38,9066],"class_list":["post-139410","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-mladi","tag-obletnica-osamosvojitve","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-samostojnost","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-solstvo"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116810966930131286","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/139410","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=139410"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/139410\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/139411"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=139410"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=139410"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=139410"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}