{"id":13947,"date":"2026-03-04T20:20:07","date_gmt":"2026-03-04T20:20:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/13947\/"},"modified":"2026-03-04T20:20:07","modified_gmt":"2026-03-04T20:20:07","slug":"te-tri-mlade-slovenske-znanstvenice-so-letos-ocenjevalce-najbolj-prepricale","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/13947\/","title":{"rendered":"Te tri mlade slovenske znanstvenice so letos ocenjevalce najbolj prepri\u010dale"},"content":{"rendered":"<p>Podnebje, okolje in zdravstvo: to so raziskovalna podro\u010dja, na katerih delujejo tri leto\u0161nje slovenske nagrajenke programa L&#8217;Oreal-UNESCO Za \u017eenske v znanosti.<\/p>\n<p>Leto\u0161nje nagrajenke \u017diva Alif, Dana Marini\u010d in Nina Murks delujejo vsaka na svojem podro\u010dju, a je njihov skupni imenovalec, da njihove raziskave naslavljajo nekatere izmed najbolj pere\u010dih izzivov dana\u0161njega \u010dasa. \u017diva Alif odkriva, kako ohraniti naravo v intenzivnem kmetijstvu, Dana Marini\u010d i\u0161\u010de odgovore na vpra\u0161anje, kako iz ozra\u010dja odstraniti ogljikov dioksid, Nina Murks pa razvija ra\u010dunalni\u0161ke modele za bolj\u0161e razumevanje \u010dlove\u0161kega gibanja.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" alt=\"Predsednica Republike Slovenije Nata\u0161a Pirc Musar | Foto: Srdjan Cvjetovi\u0107\" class=\"article_content__inline_image js_imageLightbox is-clickable\" data-author=\"Srdjan Cvjetovi\u0107\" data-caption=\"Predsednica Republike Slovenije Nata\u0161a Pirc Musar\" data-height=\"3000\" data-href=\"https:\/\/siol.net\/media\/img\/a7\/98\/acc0e608c5abc50c35c4-natasa-pirc-musar.png\" data-width=\"4000\" loading=\"lazy\" src=\"\/media\/img\/06\/77\/0aa3a5721589a2675ff9-natasa-pirc-musar.png\" title=\"Nata\u0161a Pirc Musar\"\/><\/p>\n<p> Predsednica Republike Slovenije Nata\u0161a Pirc Musar<br \/>\n Foto: Srdjan Cvjetovi\u0107 <\/p>\n<p>Nagrajenke so priznanje prejele na prireditvi na ljubljanskem gradu, kjer sta jih med drugimi pozdravila tudi predsednica republike Nata\u0161a Pirc Musar in minister za visoko \u0161olstvo Igor Papi\u010d. Predsednica je v svojem nagovoru med drugim poudarila, da znanost brez \u017eensk ne more ponuditi celovitih odgovorov na podnebne in tehnolo\u0161ke izzive, minister pa, da zakonodaja sicer \u017ee zahteva enakost spolov, vendar so za dejanske spremembe potrebni sistemski ukrepi in vidnost uspe\u0161nih raziskovalk.<\/p>\n<p>\u017diva Alif: zgolj ekologija ne zado\u0161\u010da za u\u010dinkovite ukrepe.<\/p>\n<p>\u017diva Alif je v svojem doktorskem delu na Biotehni\u0161ki fakulteti Univerze v Ljubljani raziskovala, kaj oblikuje ravnanje kmetov do narave. Z vidika ekonomike naravnih virov se je usmerila na odlo\u010danje o ohranjanju in obnovi krajinskih zna\u010dilnosti visoke naravne vrednosti v intenzivnih kmetijskih obmo\u010djih.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" alt=\"\u017diva Alif je raziskovala, kaj oblikuje ravnanje kmetov do narave. | Foto: Srdjan Cvjetovi\u0107\" class=\"article_content__inline_image js_imageLightbox is-clickable\" data-author=\"Srdjan Cvjetovi\u0107\" data-caption=\"\u017diva Alif je raziskovala, kaj oblikuje ravnanje kmetov do narave.\" data-height=\"3000\" data-href=\"https:\/\/siol.net\/media\/img\/f4\/b4\/27dfdc1da07225a4ed7c-ziva-alif.png\" data-width=\"4000\" loading=\"lazy\" src=\"\/media\/img\/c7\/ed\/79117483c8aaca000e8f-ziva-alif.png\" title=\"\u017diva Alif\"\/><\/p>\n<p> \u017diva Alif je raziskovala, kaj oblikuje ravnanje kmetov do narave.<br \/>\n Foto: Srdjan Cvjetovi\u0107 <\/p>\n<p>Evropski kmetijski ekosistemi namre\u010d sodijo med najbolj ogro\u017eene, kar velja zlasti za travni\u0161ke habitate, ker intenzifikacija rabe tal povzro\u010da poenotenje krajine in upad vrst. V svojem delu poudarja, da ekologija sicer ponuja znanje o potrebah vrst, a obenem opozarja, da brez razumevanja \u010dlove\u0161kega vedenja u\u010dinkovitih ukrepov ni mogo\u010de oblikovati. Zato je v raziskavi zdru\u017eila ekonomske modele, psiholo\u0161ke pristope in analizo javnih politik z namenom oblikovanja u\u010dinkovitih kmetijsko-okoljskih ukrepov za dolgoro\u010dno zagotavljanje trajnostnega kmetovanja.<\/p>\n<p>Dana Marini\u010d: u\u010dinkovitej\u0161e neposredno odstranjevanje ogljikovega dioksida<\/p>\n<p>Kako neposredno zajeti ogljikov dioksid iz zraka? Odgovor na to vpra\u0161anje, ki prispeva k odstranjevanju izpustnega ogljikovega dioksida in s tem tudi k manj\u0161anju vzrokov podnebnih sprememb i\u0161\u010de Dana Marini\u010d s Kemijskega in\u0161tituta, ki ob tem razvija napredne vezivne snovi in pripadajo\u010de procese.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" alt=\"Dana Marini\u010d razvija snovi in postopke za u\u010dinkovito in bistveno cenej\u0161e neposredno odstranjevanje ogljikovega dioksida iz zraka. | Foto: Srdjan Cvjetovi\u0107\" class=\"article_content__inline_image js_imageLightbox is-clickable\" data-author=\"Srdjan Cvjetovi\u0107\" data-caption=\"Dana Marini\u010d razvija snovi in postopke za u\u010dinkovito in bistveno cenej\u0161e neposredno odstranjevanje ogljikovega dioksida iz zraka.\" data-height=\"3000\" data-href=\"https:\/\/siol.net\/media\/img\/8b\/8d\/2d6cb68b1aac41e2d93c-dana-marinic.png\" data-width=\"4000\" loading=\"lazy\" src=\"\/media\/img\/ef\/76\/526b26336c7598ff9f4e-dana-marinic.png\" title=\"Dana Marini\u010d\"\/><\/p>\n<p> Dana Marini\u010d razvija snovi in postopke za u\u010dinkovito in bistveno cenej\u0161e neposredno odstranjevanje ogljikovega dioksida iz zraka.<br \/>\n Foto: Srdjan Cvjetovi\u0107 <\/p>\n<p>Razpolo\u017eljiva tehnologija sicer \u017ee omogo\u010da odstranjevanje ogljikovih izpustov neposredno iz atmosfere, celo iz razpr\u0161enih virov, kot sta promet in kmetijstvo, a je \u0161e vedno energetsko potratna in draga \u2013 okoli 600 evrov na tono ogljikovega dioksida. Z optimizacijo aminofunkcionaliziranih vezivnih snovi (sorbentov) in dinami\u010dnim modeliranjem si mlada znanstvenica prizadeva izbolj\u0161ati u\u010dinkovitost procesa in drasti\u010dno zni\u017eati na manj kot sto evrov na tono.<\/p>\n<p>Nina Murks: algoritmi, EMG in prihodnost rehabilitacije<\/p>\n<p>Na Fakulteti za elektrotehniko, ra\u010dunalni\u0161tvo in informatiko Univerze v Mariboru je svojo doktorsko disertacijo pripravila Nina Murks. Na prese\u010di\u0161\u010du ra\u010dunalni\u0161tva, nevroznanosti in medicine razvija metode za analizo biomedicinskih signalov EMG in EEG ter raziskuje, kako mo\u017egani nadzorujejo mi\u0161ice.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" alt=\"Nina Murks opravlja raziskave na prese\u010di\u0161\u010du ra\u010dunalni\u0161tva, nevroznanosti in medicine. | Foto: Srdjan Cvjetovi\u0107\" class=\"article_content__inline_image js_imageLightbox is-clickable\" data-author=\"Srdjan Cvjetovi\u0107\" data-caption=\"Nina Murks opravlja raziskave na prese\u010di\u0161\u010du ra\u010dunalni\u0161tva, nevroznanosti in medicine.\" data-height=\"3000\" data-href=\"https:\/\/siol.net\/media\/img\/92\/0c\/e0a83836aa6f38be61e0-nina-muks.png\" data-width=\"4000\" loading=\"lazy\" src=\"\/media\/img\/77\/81\/9cf74879e6a667d04682-nina-muks.png\" title=\"Nina Muks\"\/><\/p>\n<p> Nina Murks opravlja raziskave na prese\u010di\u0161\u010du ra\u010dunalni\u0161tva, nevroznanosti in medicine.<br \/>\n Foto: Srdjan Cvjetovi\u0107 <\/p>\n<p>Poudarek njenega dela je na optimizaciji filtrov motori\u010dnih enot in preu\u010devanju \u010dasovne dinamike kortikomi\u0161i\u010dne sklopljenosti. Pri tem z naprednimi algoritmi iz elektri\u010dnih signalov izlu\u0161\u010di informacije, ki jih klasi\u010dne metode ne zaznajo. Prilo\u017enosti so \u0161tevilne in pomembne za izbolj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja, od rehabilitacije po po\u0161kodbah in nevrolo\u0161kih boleznih do razvoja naprednih protez ter vmesnikov \u010dlovek\u2013stroj.<\/p>\n<p>\u017denske v znanosti po\u010dasneje napredujejo<\/p>\n<p>\u010ceprav po podatkih Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost za leto 2024 \u017eenske predstavljajo nadpolovi\u010dni (natan\u010dneje 53-odstotni) dele\u017e, dele\u017e rednih profesorjev ne sledi temu trendu, saj je med njimi \u017eensk komaj 38 odstotkov.<\/p>\n<p>Razkorak je tudi pri pla\u010dah, saj je pla\u010dna vrzel v znanstvenoraziskovalnem sektorju 11 odstotkov v korist mo\u0161kih.<\/p>\n<p>Dve desetletji podpore mladim raziskovalkam<\/p>\n<p>Nacionalni program Za \u017eenske v znanosti, ki ga izvajata L&#8217;Or\u00e9al Adria in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, poteka od leta 2006 in je do zdaj podprl 58 mladih slovenskih znanstvenic. V svetovnem merilu deluje ta program od leta 1998 in je v tem \u010dasu prepoznal in nagradil ve\u010d kot 4.900 raziskovalk v ve\u010d kot 140 dr\u017eavah. Med njimi se jih je sedem vpisalo med prejemnice in prejemnike Nobelovih nagrad.<\/p>\n<p>Leto\u0161nje slovenske prejemnice priznanja Za \u017eenske v znanosti bodo prejele po pet tiso\u010d evrov nagrade, nagrada za celotno dru\u017ebo pa je, da izsledki njihovih raziskav pomenijo \u0161e kak\u0161en korak ve\u010d pri zagotavljanju bolj\u0161e in varnej\u0161e kakovosti \u017eivljenja za \u010dim ve\u010d ljudi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Podnebje, okolje in zdravstvo: to so raziskovalna podro\u010dja, na katerih delujejo tri leto\u0161nje slovenske nagrajenke programa L&#8217;Oreal-UNESCO Za&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":13948,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[6625,3447,6623,5027,6626,6621,59,61,62,37,58,60,38,6202,6622,6624,3982],"class_list":{"0":"post-13947","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-dana-marinic","9":"tag-digisvet","10":"tag-loreal","11":"tag-mesec-zensk","12":"tag-nina-murks","13":"tag-raziskave","14":"tag-republic-of-slovenia","15":"tag-republika-slovenija","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina","21":"tag-unesco","22":"tag-za-zenske-v-znanosti","23":"tag-ziva-alif","24":"tag-znanost"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116172765480842956","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13947","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=13947"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13947\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13948"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=13947"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=13947"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=13947"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}