![\"Sladkor](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/3420586.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\nKo nekdo dopolni sto let, ob tem pa \u0161e vedno predava, pi\u0161e knjige in si sam pripravlja ve\u010derjo, so njegovi \u017eivljenjski nasveti vsekakor vredni pozornosti. Romunski zdravnik\u00a0dr. Mihail Pautov je na enem od predavanj delil svoje izku\u0161nje o dolgo\u017eivosti in zdravju.\u00a0Poudaril je, da moramo po 40. letu posebno pozornost nameniti srcu in o\u017eilju, saj ta prva trpita zaradi stresa in staranja. Sam je takrat za\u010del jemati koencim Q10, ki podpira upo\u010dasnjen celi\u010dni metabolizem, ob tem pa opozoril, naj se ljudje pred jemanjem kakr\u0161nih koli prehranskih dopolnil vedno posvetujejo z osebnim zdravnikom.<\/p>\n
Zdravnik je izpostavil dve skupini \u017eivil, ki se jim je po \u0161tiridesetem letu popolnoma odpovedal:<\/p>\n
Predelane mesnine<\/p>\n
Klobase, hrenovke, salame in industrijsko pripravljeno slanino je treba \u010drtati z jedilnika. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je predelano meso \u017ee leta 2015 uvrstila med kancerogene snovi prve skupine, torej v isto kategorijo kot tobak. Te\u017eava je v na\u010dinu predelave, saj dimljenje, konzervansi in nitriti v telesu po\u0161kodujejo celice.\u00a0Raziskava univerze Harvard iz leta 2023 je potrdila, da \u017ee 30 gramov predelanega mesa dnevno (pribli\u017eno ena rezina slanine) pove\u010da tveganje za raka debelega \u010drevesa za 15 odstotkov. Podobno so oxfordski znanstveniki odkrili povezavo med suhomesnatimi izdelki ter rakom na \u017eelodcu in trebu\u0161ni slinavki. Dr. Pautov dodaja, da nima ni\u010d proti mesu na splo\u0161no, a da izdelki, ki se ne pokvarijo ve\u010d mesecev in imajo teksturo plastike, niso hrana, ampak kemijski poskus.<\/p>\n
\u017de 30 gramov predelanega mesa dnevno (pribli\u017eno ena rezina slanine) pove\u010da tveganje za raka debelega \u010drevesa za 15 odstotkov.<\/p>\n
<\/p>\n
Sladkor slabi imunski sistem, saj bele krvne celice namesto obrambe telesa porabljajo energijo za nevtralizacijo odve\u010dne glukoze.\u00a0Simboli\u010dna fotografija. FOTO: Antonio Hugo Photo Getty Images<\/p>\n
Rafinirani beli sladkor<\/p>\n
Sladkor v zmernih koli\u010dinah in v nerafinirani obliki ni sovra\u017enik. Te\u017eava nastane pri pretiravanju z belim sladkorjem in sladicami, saj takrat postane gorivo za kroni\u010dne vnetne procese, ki pove\u010dujejo tveganje za nastanek raka.\u00a0Nihanje glukoze obremenjuje trebu\u0161no slinavko, ki za\u010dne izlo\u010dati preve\u010d inzulina, to pa spodbuja rast neobi\u010dajnih celic. \u0160tudija iz revije Nature (2022) je pokazala, da visoka raven sladkorja v krvi pri \u017eenskah v obdobju po menopavzi pove\u010da tveganje za raka dojke za 22 odstotkov. Sladkor poleg tega slabi imunski sistem, saj bele krvne celice namesto obrambe telesa porabljajo energijo za nevtralizacijo odve\u010dne glukoze.<\/p>\n
\u00bbZdravje ni genska loterija, temve\u010d se\u0161tevek majhnih odlo\u010ditev.\u00ab<\/p>\n
Kaj stoletni zdravnik sploh u\u017eiva?<\/p>\n
Njegov jedilnik sestavljajo ribe, jajca, le\u010da, fi\u017eol in na pari kuhana zelenjava, namesto pe\u010denja na \u017earu pa ima raj\u0161i pe\u010deno pi\u0161\u010dan\u010dje meso z zeli\u0161\u010di. Za sladkanje uporablja sadje, manj\u0161e koli\u010dine medu ali datljevo pasto. V njegovo vsakodnevno rutino sodijo \u0161e juhe, zeleni \u010daj ter prehranska dopolnila z vitaminoma C in D ter cinkom, ki so po 50. letu klju\u010dni za podporo imunskemu sistemu.\u00a0\u00bbDo\u010dakal sem sto let, ker sem vsak dan premi\u0161ljeval o tem, s \u010dim bom nahranil svoje telo. Zdravje ni genska loterija, temve\u010d se\u0161tevek majhnih odlo\u010ditev. V svojem \u017eivljenju sem videl preve\u010d primerov raka,\u00ab je sklenil dr. Pautov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ko nekdo dopolni sto let, ob tem pa \u0161e vedno predava, pi\u0161e knjige in si sam pripravlja ve\u010derjo,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":139541,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[32,2038,37917,184,37918,35,31,34,36,6254,2064,24077,37,38,37919,33,10258,3688,2180],"class_list":["post-139540","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-headlines","tag-hrana","tag-imunski-sistem","tag-meso","tag-mihail-pautov","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-prehrana","tag-rak","tag-sladkor","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-stoletnik","tag-top-stories","tag-zdrav-zivljenjski-slog","tag-zdrava-hrana","tag-zdravje"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116811690617078764","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/139540","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=139540"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/139540\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/139541"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=139540"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=139540"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=139540"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}