{"id":139598,"date":"2026-06-25T17:59:11","date_gmt":"2026-06-25T17:59:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/139598\/"},"modified":"2026-06-25T17:59:11","modified_gmt":"2026-06-25T17:59:11","slug":"ducat-umazanih-katero-sadje-in-zelenjava-vsebujeta-najvec-pesticidov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/139598\/","title":{"rendered":"Ducat umazanih: katero sadje in zelenjava vsebujeta najve\u010d pesticidov"},"content":{"rendered":"

\"zelenjava<\/p>\n

S preprostimi metodami lahko s sve\u017eih \u017eivil odstranimo do 75 odstotkov pesticidov. Fotografija simboli\u010dna.<\/p>\n

Ducat umazanih: katero sadje in zelenjava vsebujeta najve\u010d pesticidov<\/p>\n

Ameri\u0161ka okoljska organizacija Environmental Working Group (EWG) je objavila vsakoletni seznam sadja in zelenjave, znan kot Ducat umazanih, ki \u017eivila razvr\u0161\u010da glede na ostanke pesticidov. \u010ceprav evropske agencije poudarjajo, da so vrednosti ve\u010dinoma znotraj zakonsko dovoljenih mej, raziskave opozarjajo na pogosto prisotnost ve\u010d vrst pesticidov v enem samem vzorcu, kar vzbuja skrb zaradi tako imenovanega koktajl efekta.<\/p>\n

Leto\u0161nje poro\u010dilo organizacije EWG za leto 2026 temelji na analizi ve\u010d kot 54.000 vzorcev 47 vrst sadja in zelenjave, pri \u010demer se ne ocenjuje neposredna toksi\u010dnost, temve\u010d pogostost in kombinacija\u00a0pesticidov v konvencionalno pridelani hrani. Na vrhu seznama so se znova zna\u0161li \u0161pina\u010da, listnata zelenjava, kot je\u00a0kodrolistni ohrovt, sledijo pa jim jagode, grozdje, nektarine, breskve, \u010de\u0161nje, jabolka, robide, hru\u0161ke, krompir in borovnice. \u0160pina\u010da posebej izstopa kot \u017eivilo z najve\u010d ostanki pesticidov glede na te\u017eo, medtem ko so v ve\u010dini izdelkov s seznama v povpre\u010dju na\u0161li \u0161tiri ali ve\u010d razli\u010dnih pesticidov.<\/p>\n

Ve\u010dina vzorcev je skladna z zakonodajo<\/p>\n

Tako Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) kot ameri\u0161ka Agencija za varstvo okolja (EPA) poudarjata, da so ravni ostankov pesticidov v hrani v veliki ve\u010dini primerov znotraj zakonsko dolo\u010denih mej. Prisotnost pesticida torej ne pomeni samodejnega tveganja za zdravje pri obi\u010dajni prehrani. Tudi EFSA v svojih rednih poro\u010dilih ugotavlja, da ve\u010dina vzorcev na evropskem trgu ustreza varnostnim standardom. Kljub temu pa neodvisne raziskave odpirajo vpra\u0161anja o u\u010dinkih me\u0161anic kemikalij.<\/p>\n

\u010ceprav se paprika ne uvr\u0161\u010da na vrh seznama Ducat umazanih, evropske analize opozarjajo, da gre za \u017eivilo s pogostimi ve\u010dkratnimi ostanki pesticidov. Raziskava organizacije Foodwatch<\/a>\u00a0je v paprikah, \u010diliju in sorodnih izdelkih odkrila kombinacije ve\u010d pesticidov v istem vzorcu. V posameznih primerih so na\u0161li \u00a0celo ve\u010d kot 20 razli\u010dnih ostankov pesticidov, med njimi tudi snovi, ki v Evropski uniji niso odobrene, kar je spro\u017eilo dodatne razprave o uvo\u017eenih in intenzivno obdelanih pridelkih.<\/p>\n

Kako se za\u0161\u010dititi pred ostanki pesticidov<\/p>\n

Poletni meseci so \u010das, ko se v prehrani najbolj pove\u010da poraba sve\u017eega sadja, kot so jagode, \u010de\u0161nje in breskve, ter zelenjave, kot je paprika. Prav zato se v tem obdobju pogosteje pojavljajo tudi razprave o ostankih pesticidov, saj se pove\u010da vnos \u017eivil, ki se v analizah uvr\u0161\u010dajo v skupino z vi\u0161jimi ravnmi ostankov. \u010ceprav ni mogo\u010de odstraniti vseh \u0161kodljivih snovi, je dobra novica, da lahko s preprostimi metodami s sve\u017eih \u017eivil odstranimo do 75 odstotkov pesticidov.<\/p>\n

Ena od u\u010dinkovitih metod je uporaba morske soli in vode, pri kateri zme\u0161amo eno \u017elico soli v skodelici vode in sadje ter zelenjavo v raztopini namakamo pol ure, nato pa speremo. Podoben u\u010dinek dose\u017eemo z me\u0161anico kisa in vode v razmerju ena proti \u0161tiri, v kateri \u017eivila prav tako namakamo 30 minut. Ta postopek je \u0161e posebno \u00a0priporo\u010dljiv za jabolka in drugo sadje z gladko lupino. Pripravimo lahko tudi razpr\u0161ilo iz ene \u017elice limoninega soka in dveh \u017elic sode bikarbone, ki ju raztopimo v kozarcu vode. S teko\u010dino po\u0161kropimo sadje in zelenjavo, pustimo delovati 15 minut in temeljito speremo. Za \u0161e mo\u010dnej\u0161i u\u010dinek lahko zme\u0161amo skodelico vode, skodelico belega kisa, dve \u017elici sode bikarbone in nekaj kapljic izvle\u010dka grenivkinih pe\u010dk ter postopek ponovimo.<\/p>\n

Na koncu si vzemite trenutek in poglejte vodo, v kateri ste oprali zelenjavo. Mnogi so presene\u010deni, ko vidijo, kaj vse se v resnici skriva na hrani, ki jo u\u017eivamo vsak dan.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"S preprostimi metodami lahko s sve\u017eih \u017eivil odstranimo do 75 odstotkov pesticidov. Fotografija simboli\u010dna. Ducat umazanih: katero sadje…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":139599,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[19690,37930,32,37935,35,31,34,37931,36,7215,37934,37929,37,38,33,9260,37932,37933],"class_list":["post-139598","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-evropski-trg","tag-ewg-porocilo","tag-headlines","tag-kemikalije-v-hrani","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-odstranjevanje-pesticidov","tag-osrednje-novice","tag-pesticidi","tag-poletna-prehrana","tag-sadje-in-zelenjava","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-varnost-hrane","tag-zakonodaja-o-pesticidih","tag-zdravje-in-prehrana"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116812052266948150","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/139598","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=139598"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/139598\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/139599"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=139598"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=139598"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=139598"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}