\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
![\"Novoma\u0161niki](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/67056446.jpg\" "\\"Novoma\u0161niki")
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\t\t\t\t\t\t\t\t\tNovoma\u0161niki so v oddaji Sledi ve\u010dnosti spregovorili o tem, zakaj so izbrali duhovni\u0161ki poklic, kaj jih je oblikovalo in od kod prihajajo. Foto: Radio ARS<\/p>\n
Zakaj postati duhovnik? Iskanje notranjega klica
Prvo in klju\u010dno vpra\u0161anje za sogovornike je bilo: Zakaj so sploh \u017eeleli postati duhovniki? Kaj jih je nagovorilo? Je bil to notranji klic Svetega duha? Je bila ta pot premo\u010drtna ali so morda oklevali in pri\u0161li do tja po ovinkih?<\/p>\n
Ljudje danes potrebujejo vesele duhovnike, vesele pri\u010devalce za Kristusa. To se mi zdi velikega pomena: \u010de vidi\u0161 veselega \u010dloveka, se vpra\u0161a\u0161, mogo\u010de tudi kot neveren, zakaj je pa ta vesel? Je res kaj tako dobrega v tej kr\u0161\u010danski veri? Mogo\u010de bi bilo prav slediti temu zgledu.<\/p>\n
Dominik Pape\u017e<\/p>\n
Brat kapucin Dominik Pape\u017e pojasnjuje: “Glejte, jaz sem najprej potreboval spreobrnjenje. \u0160ele ko sem za\u010del slediti Gospodu kot kapucin, sem za\u010del razmi\u0161ljati o duhovni\u0161tvu. Najbolj osredinjeno sem o tem razmi\u0161ljal med delom v Ljubhospicu, v katerem sem deloval kot duhovni spremljevalec. Tam sem opazil, da ti pri spremljanju nekoga na koncu \u017eivljenja manjka prav to, da bi mu lahko podelil vse zakramente. Za\u010dutil sam ta primanjkljaj in spoznal, da me Bog kli\u010de \u0161e globlje, \u0161e bli\u017ee k samemu sebi, da bom lahko slu\u017eil drugim kot kapucinski duhovnik.”<\/p>\n
Jezuit Janez Gorenc, ki je del svoje formacije pre\u017eivel v tujini, svojo izku\u0161njo opisuje druga\u010de: “Moja zgodba se je v \u017eivljenju potrjevala. Ni bilo kak\u0161nega drasti\u010dnega, velikega dogodka. Vse se je za\u010delo z vpra\u0161anjem, kaj sploh pomeni biti kristjan in katoli\u010dan v dana\u0161njem svetu. Potem je pot spontano vodila do izku\u0161nje ignacijanskih duhovnih vaj, pri kateri sem do\u017eivel, kako konkretno Bog deluje v \u017eivljenju. Odgovor na klic tega Boga je pri\u0161el samodejno \u2013 sprejme\u0161 in da\u0161 naprej. Jezuitski red mi je omogo\u010dil tisto, kar sem takrat \u010dutil kot najbolj pristno zase. Formacija me je potem vodila v tujino: v Italiji sem bil \u0161tiri leta, v Franciji pa tri. Med \u017eivljenjem v tujini se je ta klic potrjeval in izlu\u0161\u010dil do konca.”<\/p>\n
Timotej Fijav\u017e Vivod svojo pot opisuje kot proces postopnega zorenja. “Nisem se odlo\u010dil v trenutku. Ta \u017eelja je v meni rasla in zorela postopno. Za\u010delo se je nekje po prvem svetem obhajilu, ko sem postal ministrant v doma\u010di cerkvi, nato pa sem se vse aktivneje vklju\u010deval v \u017eivljenje \u017eupnije. Po birmanskem obdobju sem deloval kot animator na oratorijih in se veliko dru\u017eil z doma\u010dim duhovnikom. Ob njegovem zgledu, osebni molitvi in rednem prejemanju zakramentov sem spoznal, da je to prava pot. Ob tem delu in oznanjevanju Gospodove ljubezni sem \u010dutil neizmerno veselje in izpolnjenost. Tako se je rodilo hrepenenje, da to oznanjam naprej.”<\/p>\n
Luka An\u017ei\u010d poudarja pomen prepoznavanja bo\u017eje volje. “Tudi jaz sem dalj \u010dasa premi\u0161ljeval. Pojavil se je navdih o duhovni\u0161tvu, ki sem ga sprejel in izro\u010dil Bogu z besedami: ,Gospod, poka\u017ei, ali je to tvoja volja. Imel bom odprte o\u010di in odprto srce, ti pa me vodi.’ Moje glavno vpra\u0161anje je bilo, ali je to res bo\u017eja volja. Gospod mi je dal veliko znamenj in potrdil mojo odlo\u010ditev, tako da sem na koncu lahko sklenil: ,Gospod, grem za teboj.'”<\/p>\n
Zdi se mi, da je vloga duhovnikov predvsem to, da oznanjamo resnico in jasno povemo, kar pa\u010d u\u010di tudi na\u0161a vera: da ne \u017eelimo samo, da bi bili z oznanjevanjem v\u0161e\u010dni ve\u010djemu krogu ljudi, ampak res povemo tisto resnico, ki jo svet danes \u0161e kako potrebuje, in tako oznanjamo, da smo pristni.<\/p>\n
Timotej Fijav\u017e Vivod<\/p>\n
Gregor Capuder pa je duhovni\u0161ki poklic prepoznal med \u0161tudijem. “Prihajam iz Morav\u010d, iz verne dru\u017eine, ki sta ji bili cerkev in vera vedno blizu. Vendar pa v otro\u0161tvu in mladosti nisem nikoli pomislil na duhovni\u0161tvo. Ta misel se je prvi\u010d pojavila v drugem letniku \u0161tudija na pedago\u0161ki fakulteti. Nekega oktobrskega dne sem \u0161el k sveti ma\u0161i, pri kateri je duhovnik v pridigi dejal, da je \u010dlovek najsre\u010dnej\u0161i takrat, ko izpolnjuje to, kar je Bog polo\u017eil v njegovo srce. To je bila vstopna to\u010dka. Za\u010del sem premi\u0161ljevati o smislu \u017eivljenja, bolj osebno moliti in se odpirati misli o duhovni\u0161tvu. V veliko pomo\u010d mi je bil duhovni spremljevalec. Na koncu leta sem sprejel odlo\u010ditev in ob tem za\u010dutil ogromen mir, notranje veselje in svobodo.”<\/p>\n
Poslanstvo v sodobnem svetu: Izzivi in prioritete
Novoma\u0161niki odhajajo v svet, ki je do verujo\u010dih v\u010dasih neprijazen, na drugi strani pa danes \u0161tevilni ljudje iskreno i\u0161\u010dejo duhovnost in se \u2013 \u010detudi so se vmes oddaljili \u2013 vra\u010dajo k Cerkvi. Kako novoma\u0161niki vidijo svoje vse\u017eivljenjsko poslanstvo in kak\u0161ne so njihove prioritete?<\/p>\n
Janez Gorenc primerja razmere doma in v tujini: “Italija in Francija sta si zelo razli\u010dni. Francoski polo\u017eaj je morda nekoliko bolj podoben slovenskemu. Zanimivo pa je, da v Franciji v zadnjih letih opa\u017eajo precej\u0161en porast katehumenov, ki ga nih\u010de ne zna natan\u010dno pojasniti. Tudi v Sloveniji se njihovo \u0161tevilo pove\u010duje; to ka\u017ee, da ljudje i\u0161\u010dejo. Zdi se mi, da je na\u0161a naloga predvsem odgovoriti na to, kar Bog \u017ee vzbudi v ljudeh, in jim pomagati, da ozavestijo, kako deluje v njihovem \u017eivljenju. Zame je to bistveno. Ena izmed dr\u017e je tudi slu\u017eenje skupnosti, v katero smo poslani, da gradimo skupnost, ne da razdiramo.\u00ab<\/p>\n
Timotej Fijav\u017e Vivod poudarja pomen prina\u0161anja resnice. “Meni se zdi, da je obdobje, v katerem \u017eivimo, \u010das, v katerem je veliko razli\u010dnih informacij, razli\u010dnih mo\u017enosti, kam se lahko zate\u010demo, kje lahko i\u0161\u010demo izpolnjenost, sre\u010do. S \u010dim se lahko, da tako re\u010dem, hranimo. In zato se mi zdi, da je vloga duhovnikov predvsem to, da oznanjamo resnico in jasno povemo, kar pa\u010d u\u010di tudi na\u0161a vera: da ne \u017eelimo samo, da bi bili z oznanjevanjem v\u0161e\u010dni ve\u010djemu krogu ljudi, ampak res povemo tisto resnico, ki jo svet danes \u0161e kako potrebuje, in tako oznanjamo, da smo pristni. V tem, kar na\u0161a vera, Sveto pismo, tudi u\u010di in se mi zdi, da je to tisto, kar dana\u0161nji \u010dlovek najbolj potrebuje: upanje in resnico, ki jo prina\u0161a Kristus. To moramo oznanjati pogumno, brez strahu in brez \u017eelje, da bi ugajali ljudem, ampak z namenom, da bi jim res dali, kar potrebujejo in kar je dobro tudi za njihovo zveli\u010danje. Za to si vsi prizadevamo.”<\/p>\n
Brat Dominik Pape\u017e poudarja kapucinsko karizmo in pomen veselja. “Ja, tako je, ampak rekel bi, da je v na\u0161ih \u017eupnijah predvsem izrazita na\u0161a karizma: se pravi, da gremo k obrobnim, k tistim, h katerim nih\u010de no\u010de iti, k brezdomcem, k umirajo\u010dim v hospic. V na\u0161i \u017eupniji je zdaj tudi nov zapor. Z vsemi obrobnimi, s katerimi \u017eivimo, se sre\u010dujemo in \u017eivimo, imamo zgled v ubo\u0161tvu. Drugo, kar bi omenil, je skupnost. Skupnost, ki je vesela, da je na poti za Kristusom, in to veselo skupnost, \u010de jo dobro \u017eivimo, tudi prina\u0161amo med ljudi. Ljudje danes potrebujejo vesele duhovnike, vesele pri\u010devalce za Kristusa. To se mi zdi velikega pomena: \u010de vidi\u0161 veselega \u010dloveka, se vpra\u0161a\u0161, mogo\u010de tudi kot neveren, zakaj je pa ta vesel? Je res kaj tako dobrega v tej kr\u0161\u010danski veri? Mogo\u010de bi bilo prav slediti temu zgledu.”<\/p>\n
Luka An\u017ei\u010d ob tem razmi\u0161lja o veselju, ki ostaja \u017eivo tudi v preizku\u0161njah: “Evangelij je veselo oznanilo. Sam bi pa k temu dodal, da je veselo oznanilo tudi v preizku\u0161njah. Oziroma, verjetno bi lahko kdo, ki nas zdaj poslu\u0161a, zastavil vpra\u0161anje: dobro, evangelij je veselo oznanilo; kr\u0161\u010danska vera oznanja tudi veselje. Kaj pa v trenutkih preizku\u0161nje? Kaj pa v trenutkih, ko marsikatero dru\u017eino doleti bolezen ali druge preizku\u0161nje? Kje je takrat evangelij? Kje je v tistih trenutkih Gospod? Na\u0161 odgovor ni iskanje razloga, zakaj se v kak\u0161nih sorodstvih, v kak\u0161nih dru\u017einah pojavijo take in druga\u010dne preizku\u0161nje, kri\u017ei, te\u017eave. Je pa ena na\u0161ih nalog, ki nam jo je Gospod pokazal, da v takih trenutkih poka\u017eemo pot. Ta pot pa je predvsem pot, ki jo je on prehodil: da sprejmemo kri\u017e, ki se je pojavil, in da verujemo, da za tem kri\u017eem pride tudi vstajenje. Torej, da ta polo\u017eaj, ki ga trenutno do\u017eivljamo, ne bo ve\u010den in da nam bo, \u010de ga bomo izro\u010dili Gospodu, vendarle neko\u010d prinesel sadove, ki jih bomo mogo\u010de videli, mogo\u010de pa tudi ne, vendar jih bodo videli na\u0161i zanamci.”<\/p>\n
Vabljeni k poslu\u0161anju celotne oddaje na programu Ars, v kateri lahko izveste tudi, kak\u0161na novoma\u0161na gesla so si izbrali leto\u0161nji sogovorniki.<\/p>\n
\t\t\t\t\t\t\t\t\tPopotnica leto\u0161njim novoma\u0161nikom<\/p>\n
Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Toma\u017e Gerden se je v oddaji Sledi ve\u010dnosti na programu Ars z njimi pogovarjal o stvareh, ki se…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":140265,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[38043,38042,38044,59,61,62,37,58,60,38,11529],"class_list":["post-140264","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-duhovnistvo","tag-evangelij","tag-novomasniki","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-vera"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116816298837566501","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/140264","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=140264"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/140264\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/140265"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=140264"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=140264"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=140264"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}