![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/26_2_Borut-Ronc_evic__foto_Polona-Avanzo-300x200.jpg\")
Minister minister za izobra\u017eevanje, znanost in mladino Borut Ron\u010devi\u0107 (Foto: Polona Avanzo)<\/p>\nPi\u0161e: Jo\u017ee Bi\u0161\u010dak, Metod Berlec<\/p>\n
Ker slovenski \u0161olarji zaostajajo za vrstniki iz dr\u017eav OECD pri znanju na podro\u010djih matematike, naravoslovja ter bralne in finan\u010dne pismenosti, smo se z dr. Borutom Ron\u010devi\u0107em, novim ministrom za izobra\u017eevanje, znanost in mladino, pogovarjali, kaj storiti. Seveda smo se dotaknili tudi drugih podro\u010dij, povezanih z njegovim ministrstvom.<\/p>\n
Ron\u010devi\u0107, ki je \u017ee na predstavitvi pred pristojnim parlamentarnim odborom omenil, da mora biti \u0161ola ideolo\u0161ko nevtralna, je med drugim izrazil zaskrbljenost zaradi upada znanja pri naravoslovnih predmetih. Dotaknil se je tudi nadarjenih otrok, ki jih je dozdaj\u0161nji izobra\u017eevalni sistem silil v la\u017eno enakost in povpre\u010dje. \u00bbMladim talentom moramo omogo\u010diti stik z vrhunskim znanjem in najbolj\u0161imi mentorji \u017ee v \u010dasu \u0161olanja,\u00ab je dejal.<\/p>\n
DEMOKRACIJA: Gospod minister, v koalicijski pogodbi je zapisano, da mora biti \u0161ola ideolo\u0161ko nevtralna. To ste poudarili tudi sami na svoji predstavitvi. Kaj to pomeni? Vi ste denimo izpostavili, da otroci na razli\u010dnih podro\u010djih spoznajo razli\u010dne teorije, ne samo ene.<\/p>\n
Dr. Borut Ron\u010devi\u0107: Ideolo\u0161ka nevtralnost \u0161ole ne pomeni, da se u\u010denci ne seznanjajo z razli\u010dnimi idejami, teorijami, pogledi, dru\u017ebenimi pojavi ali dejstvi. Pomeni pa, da \u0161ola ni prostor politi\u010dne, ideolo\u0161ke ali svetovnonazorske indoktrinacije. \u0160ola ne u\u010di, kaj misliti, ampak kako misliti. Naloga \u0161ole je, da mladim posreduje kakovostno znanje, razvija kriti\u010dno mi\u0161ljenje ter jih usposablja za samostojno presojo informacij in argumentov. Star\u0161i, ne dr\u017eava, imajo pri oblikovanju vrednot in svetovnega nazora otrok osrednjo vlogo, \u0161ola pa mora to vlogo spo\u0161tovati.<\/p>\n
Minister minister za izobra\u017eevanje, znanost in mladino Borut Ron\u010devi\u0107 (Foto: Polona Avanzo)<\/p>\n
Napovedali ste pregled u\u010dnih na\u010drtov. Katere vsebine se vam zdijo trenutno najbolj problemati\u010dne oziroma potrebne sprememb?<\/p>\n
To bo kar zalogaj. Izhodi\u0161\u010de pa je, da slovenska \u0161ola ne sme vzgajati za povpre\u010dnost in enakost rezultatov. Na\u0161a naloga je, da vsem otrokom omogo\u010dimo dose\u010di svoj potencial \u2013 tako tistim, ki potrebujejo ve\u010d podpore, kot tistim, ki zmorejo bistveno ve\u010d od povpre\u010dja. Odli\u010dnost ni privilegij, ampak razvojna nuja dr\u017eave. \u010ce bo vsako leto \u0161olanje zaklju\u010dil en Jure Leskovec, bomo dosegli izrazit uspeh. Enako pomembno je, da bo \u0161ola ideolo\u0161ko nevtralna. Aktivisti ene ali druge politi\u010dne usmeritve ne smejo vzgajati aktivistov ene ali druge politi\u010dne usmeritve. \u0160ola mora vzgajati samostojno misle\u010de, razgledane in odgovorne dr\u017eavljane. Naloga \u0161ole ni, da u\u010dencem pove, kaj naj mislijo, ampak da jim da znanje in orodja, da bodo znali misliti sami.<\/p>\n
Kak\u0161no vlogo pri tem pripisujete u\u010diteljem?<\/p>\n
U\u010diteljem zaupamo kot avtonomnim strokovnjakom, ki u\u010dence vodijo do razumevanja kompleksnosti sveta, ne pa do vnaprej predpisanih ideolo\u0161kih zaklju\u010dkov. Prepri\u010dan sem, da je sposobnost kriti\u010dnega razmi\u0161ljanja ena najpomembnej\u0161ih kompetenc za \u017eivljenje v sodobni demokrati\u010dni dru\u017ebi.<\/p>\n
Zadnji rezultati raziskave PISA (za leto 2022) so pri slovenskih 15-letnikih razkrili opazen upad znanja na vseh treh klju\u010dnih podro\u010djih: matematiki, naravoslovju in bralni pismenosti. Kaj storiti?<\/p>\n
Rezultate PISA moramo vzeti zelo resno. Trend upadanja znanja je zaskrbljujo\u010d. Morali bi iti navzgor in ne navzdol. Na\u0161 cilj mora biti, da se vrnemo med najuspe\u0161nej\u0161e dr\u017eave. To zahteva osredoto\u010denost na temeljna znanja, predvsem na bralno pismenost, matematiko in naravoslovje, saj predstavljajo osnovo za nadaljnje u\u010denje in uspe\u0161no vklju\u010devanje v dru\u017ebo ter gospodarstvo. Posebno pozornost je treba nameniti zgodnjemu odkrivanju u\u010dnih primanjkljajev in dodatni podpori u\u010dencem, ki zaostajajo, pa tudi odkrivanju in podpori\u00a0talentov ter krepitvi kakovosti pou\u010devanja. Ob tem \u017eelimo u\u010diteljem zagotoviti avtonomijo in jih birokratsko razbremeniti, da se bodo lahko \u010dim bolj posve\u010dali pedago\u0161kemu delu. Pomembno je tudi, da pri oblikovanju ukrepov izhajamo iz podatkov, raziskav in dobrih praks doma in v tujini. \u0160olski sistem moramo razvijati na podlagi dokazov, ne ideologije.<\/p>\n
Kaj pa glede finan\u010dne pismenosti? Tudi tu slovenski otroci dosegajo podpovpre\u010dne rezultate. Progresivni mediji, ki jim je pritrdil tudi Branimir \u0160trukelj, so to pred leti pospremili z besedami, da finan\u010dna pismenost za splo\u0161no izobrazbo ni pomembna, saj je del neoliberalne ideologije.<\/p>\n
Osebno ne vidim nobenega razloga, da bi bila finan\u010dna pismenost ideolo\u0161ko vpra\u0161anje. Razumevanje osebnega prora\u010duna, obresti, inflacije, davkov ali kreditov ni ne levo ne desno. Gre za znanje, ki ljudem pomaga sprejemati bolj\u0161e odlo\u010ditve v vsakdanjem \u017eivljenju. Naloga \u0161ole je, da mladim daje znanje in kompetence za \u017eivljenje, finan\u010dna pismenost pa nedvomno sodi mednje. Dijaki se pri matematiki u\u010dijo obrestno-obrestnega ra\u010duna \u2013 ali je narobe, \u010de se ob tem nau\u010dijo \u0161e, kako to lahko re\u0161i izziv njihove pokojnine?<\/p>\n
Finan\u010dna pismenost ni pomembna le za upravljanje osebnih financ. Pomembna je tudi za delovanje demokracije. Finan\u010dno pismeni dr\u017eavljani bolje razumejo, kako nastajajo javni prihodki, kdo pla\u010duje davke in kako se ta denar porablja. Zato bodo tak\u0161ni dr\u017eavljani od politikov pogosteje zahtevali odgovore glede porabe davkopla\u010devalskega denarja, postavljali bodo vpra\u0161anja o u\u010dinkovitosti javnih programov ter kriti\u010dno presojali predloge novih davkov, prispevkov in drugih javnofinan\u010dnih ukrepov. Menim, da je to dobro. Demokracija je mo\u010dnej\u0161a, kadar dr\u017eavljani razumejo finance in od izvoljenih predstavnikov zahtevajo odgovorno ravnanje z denarjem, ki ga ustvarjajo davkopla\u010devalci.<\/p>\n
V razredih, mislim predvsem na osnovno \u0161olo, sedijo u\u010denci z zelo razli\u010dnim znanjem: nekateri te\u017eko spremljajo, drugi se dolgo\u010dasijo. Slovenski izobra\u017eevalni sistem, vsaj meni se tako zdi, je ves \u010das te\u017eil k povpre\u010dnosti. Kako najbolj nadarjenim zagotoviti, da se ne bodo utopili v povpre\u010dnosti? Ti najbolj nadarjeni bodo v prihodnosti nosilci razvoja, znanja in blaginje. Mislim, da potrebujemo odli\u010dnost.<\/p>\n
Dr\u017ei. Eden od poslancev na zasli\u0161anju je celo poudaril, govorim po spominu, da bodo s koalicijsko pogodbo na\u010drtovane spremembe pripeljale do elitizma, pomembna pa je enakost. Jaz pa jasno lo\u010dim med enakopravnostjo, ki je absolutno\u00a0pomembno na\u010delo in pomeni, da imamo enake mo\u017enosti, ter enakostjo, ki je siljenje ljudi v enak rezultat. Saj ne \u017eelimo vzgajati dronov.\u00a0Prepri\u010dan sem, da Slovenija ne sme biti dr\u017eava, ki se boji odli\u010dnosti. Na\u0161a naloga je, da vsakemu otroku pomagamo dose\u010di poln potencial, ta pa je pri najbolj nadarjenih druga\u010den. Odli\u010dnost ni privilegij. Odli\u010dnost je razvojna nujnost.\u00a0V u\u010dilnici \u017eelimo u\u010diteljem omogo\u010diti ve\u010djo fleksibilnost pri delu z nadarjenimi u\u010denci. Kjer je smiselno, \u017eelimo spodbujati diferenciacijo pouka, zahtevnej\u0161e naloge, projektno delo, raziskovalne aktivnosti in hitrej\u0161e napredovanje pri posameznih predmetih. Nadarjen u\u010denec ne sme biti kaznovan z dolg\u010dasom samo zato, ker snov osvoji hitreje od vrstnikov. Zunaj u\u010dilnice pa \u017eelimo dodatno okrepiti mre\u017eo tekmovanj, raziskovalnih taborov, poletnih \u0161ol, centrov odli\u010dnosti, mentorstev ter sodelovanja z univerzami, raziskovalnimi in\u0161tituti in gospodarstvom. Mladim talentom moramo omogo\u010diti stik z vrhunskim znanjem in najbolj\u0161imi mentorji \u017ee v \u010dasu \u0161olanja.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/26_4_Borut-Ronc_evic__foto_Polona-Avanzo-200x300.jpg\")
Minister minister za izobra\u017eevanje, znanost in mladino Borut Ron\u010devi\u0107 (Foto: Polona Avanzo)<\/p>\n
Na zasli\u0161anju ste omenili potrebo po ve\u010djem poudarku na kriti\u010dnem mi\u0161ljenju pri NPZ in maturi. Katere konkretne spremembe na\u010drtujete na tem podro\u010dju?<\/p>\n
Kriti\u010dno mi\u0161ljenje ni dodatna \u0161olska vsebina, ampak na\u010din razmi\u0161ljanja, ki bi moral pre\u017eemati celoten izobra\u017eevalni proces. V \u010dasu umetne inteligence, dru\u017ebenih omre\u017eij in poplave informacij ni ve\u010d dovolj in niti ni nujno potrebno, da si u\u010denec zapomni dejstva. Znati mora presojati informacije, preverjati vire, prepoznavati logi\u010dne napake, razumeti razli\u010dne argumente in oblikovati lastna stali\u0161\u010da. Zato \u017eelim, da se ta vidik mo\u010dneje odrazi tudi pri NPZ in maturi. Manj poudarka bi morali namenjati reprodukciji podatkov, ve\u010d pa uporabi znanja v novih situacijah, analizi problemov, interpretaciji besedil, grafov in podatkov ter argumentiranemu sklepanju. To ne pomeni, da bomo opustili preverjanje temeljnega znanja. Ravno nasprotno. Kriti\u010dno mi\u0161ljenje je mogo\u010de razvijati le na podlagi dobrega znanja. Brez dejstev ni mogo\u010de kakovostno razmi\u0161ljati o dejstvih. Konkretne re\u0161itve bomo pripravili skupaj s stroko, vendar je smer jasna: manj u\u010denja na pamet in ve\u010d razumevanja, manj reprodukcije in ve\u010d uporabe znanja. \u017delimo izobra\u017eevalni sistem, ki ne nagrajuje le pomnjenja, ampak tudi razumevanje, ustvarjalnost in intelektualno radovednost. To so kompetence, ki jih bodo mladi potrebovali v prihodnosti.<\/p>\n
Kot enega klju\u010dnih izzivov ste izpostavili kadrovsko problematiko in ugled u\u010diteljskega poklica. Katere prve ukrepe boste sprejeli za izbolj\u0161anje polo\u017eaja u\u010diteljev?<\/p>\n
Brez kakovostnih, motiviranih in dru\u017ebeno cenjenih u\u010diteljev ni kakovostnega \u0161olstva. Zato je kadrovska problematika ena mojih absolutnih prioritet. U\u010diteljem moramo vrniti ugled in avtoriteto. V zadnjih letih se je preve\u010dkrat ustvarjal vtis, da je u\u010ditelj predvsem administrativni delavec, v\u010dasih celo industrijski, namesto strokovnjak, ki nosi eno najpomembnej\u0161ih dru\u017ebenih odgovornosti \u2013 izobra\u017eevanje in vzgojo prihodnjih generacij. Zmanj\u0161ati moramo administrativne obremenitve. U\u010ditelji morajo ve\u010d \u010dasa nameniti pou\u010devanju in delu z u\u010denci, manj pa izpolnjevanju obrazcev, pisanju poro\u010dil in ukvarjanju z birokratskimi postopki. Izbolj\u0161ati moramo pogoje za vstop v poklic in razvoj kariere. Posebno pozornost bomo namenili podro\u010djem, kjer primanjkuje kadra, predvsem matematiki, naravoslovju, tehniki in ra\u010dunalni\u0161tvu. Hkrati \u017eelim vzpostaviti reden in odprt dialog z u\u010ditelji, ravnatelji in njihovimi predstavniki. Re\u0161itev ne bomo iskali za zaprtimi vrati ministrstva, ampak skupaj s tistimi, ki vsak dan stojijo pred razredom. Moj cilj je preprost: da bo u\u010diteljski poklic ponovno med najbolj spo\u0161tovanimi poklici v Sloveniji in da bodo najbolj\u0161i mladi diplomanti v njem videli privla\u010dno \u017eivljenjsko in karierno pot. To ni stro\u0161ek, ampak nalo\u017eba v prihodnost dr\u017eave.<\/p>\n
Zavzemate se za ve\u010djo avtonomijo u\u010diteljev. Predlagate razmislek o u\u010diteljski zbornici, ki je v Evropi redka. Kak\u0161ne bi bile njene klju\u010dne naloge in ali bi bilo \u010dlanstvo obvezno?<\/p>\n
Ne predlagam le razmisleka, v koalicijski pogodbi je napovedana ustanovitev u\u010diteljske zbornice in to me zavezuje kot ministra. U\u010diteljsko zbornico bomo ustanovili. Je pa v tej fazi absolutno prezgodaj, da bi govoril o podrobnostih. To je ena tistih nalog, kjer moramo sesti z u\u010ditelji, saj je zadeve treba zastaviti premi\u0161ljeno in v komunikaciji z dele\u017eniki. Vsekakor pa ta moj odgovor ne pomeni relativizacije koalicijske zaveze ali odla\u0161anja.<\/p>\n
Podprli ste spremembo sestave svetov \u0161ol na model 3-3-3. Kako odgovarjate na pomisleke, da to zmanj\u0161uje vpliv pedago\u0161kih delavcev?<\/p>\n
Pretresen sem bil, ko je na zasli\u0161anju pred pristojnim odborom del koalicijskih poslancev zagovarjal stali\u0161\u010de, da je treba star\u0161e dr\u017eati stran od \u0161ole, torej jim dati \u010dim manj vloge v svetu \u0161ole. Kot star\u0161a me vsekakor zanima sodelovanje pri strate\u0161kem razmisleku in ta poteka tudi v okviru sveta \u0161ole. Ker star\u0161ev ne razumejo kot partnerje v izobra\u017eevalnem procesu, se nekateri pa\u010d potem z odvetniki sprehajajo po \u0161olah. Zagovarjam druga\u010den pristop: star\u0161i morajo igrati pomembnej\u0161o vlogo pri razmisleku o sistemu izobra\u017eevanja, potem pa morajo \u0161ola in u\u010ditelji avtonomno prevzeti svoj del odgovornosti.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/26_5_Borut-Ronc_evic__foto_Polona-Avanzo-200x300.jpg\")
Minister minister za izobra\u017eevanje, znanost in mladino Borut Ron\u010devi\u0107 (Foto: Polona Avanzo)<\/p>\n
Kak\u0161ne spremembe na\u010drtujete na visoko\u0161olskem podro\u010dju? Va\u0161e ministrstvo poleg izobra\u017eevanja pokriva tudi znanost. Vam je to podro\u010dje zelo blizu. Kaj bodo va\u0161i glavni poudarki?<\/p>\n
Koalicijska pogodba nas zavezuje k decentralizaciji. Nesorazmerno velik dele\u017e akademskega potenciala v Sloveniji je skoncentriran v Ljubljani. Rektorje univerz in direktorje javnih raziskovalnih zavodov vidim kot akademske kolege, v vlogi ministra pa jih vidim kot pomembne dele\u017enike in partnerje; pri\u010dakujem, da bomo skupaj delali za krepitev institucij, ki jih vodijo. Hkrati pa sporo\u010dam, da je zame absolutno nesprejemljivo nasprotovanje razvoju akademskih okolij drugod po Sloveniji. V Novem mestu smo imeli opravka s situacijo, ko so nekatere javne univerze in ve\u010dina javnih raziskovalnih zavodov ostro nasprotovali ustanovitvi javne univerze in razvoju javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo. Ob ustanovitvi Rudolfovega so v Ljubljani celo organizirali javni protestni shod. \u010cuda\u0161ko. Minister za izobra\u017eevanje, znanost in mladino ni minister za Ljubljano, temve\u010d za celotno Slovenijo. Nikomur ne bomo ni\u010d podarili, toda vsa regionalna okolja, ki izkazujejo realen potencial za razvoj mo\u010dnih akademskih sredi\u0161\u010d, si zaslu\u017eijo pozornost, podporo in razvojne prilo\u017enosti.<\/p>\n
Ali podpirate izena\u010ditev financiranja zasebnih in javnih vrtcev? <\/p>\n
Ja, dr\u017ei.<\/p>\n
Biografija<\/p>\n
Dr. Borut Ron\u010devi\u0107\u00a0(rojen 25. avgusta 1975) je redni profesor sociologije na Fakulteti za informacijske \u0161tudije v Novem mestu in znanstveni svetnik na javnem raziskovalnem zavodu Rudolfovo \u2013 Znanstveno in tehnolo\u0161ko sredi\u0161\u010de Novo mesto. Kot visoko\u0161olski u\u010ditelj sodeluje pri vsebinah doktorskega \u0161tudija, prete\u017eno pa deluje kot raziskovalec v okviru ve\u010djih mednarodnih konzorcijskih projektov, v katerih sodelujejo razli\u010dni dele\u017eniki iz izobra\u017eevanja, gospodarstva, javne uprave in nevladnega podro\u010dja; sam se ukvarja s temami na prese\u010di\u0161\u010du ustvarjanja in prenosa znanja, raziskovalne politike, inovativnosti in regionalnega razvoja. Sodeloval je pri \u0161tevilnih evropskih raziskovalnih in razvojnih projektih v okviru programov Horizon Europe, Interreg in Erasmus+. Je avtor ali soavtor enajstih znanstvenih monografij in \u0161tiridesetih znanstvenih \u010dlankov, uredil je sedem zbornikov ter objavil \u0161e \u0161tevilne druge znanstvene in strokovne prispevke. Aktivno sodeluje v mednarodnih strokovnih zdru\u017eenjih. Od leta 2022 naprej je kot prvi Slovenec \u010dlan izvr\u0161nega odbora Mednarodnega sociolo\u0161kega zdru\u017eenja (ISA).\u00a0 Pot je za\u010del kot mladi raziskovalec na Univerzi v Ljubljani. Kot doktorski \u0161tudent je bil \u0161tipendist Marie Curie na Univerzi v Aalborgu na Danskem (2002). Dvakrat je prejel naziv Jean Monnet Chair, trikrat pa je vodil center odli\u010dnosti Jean Monnet. V letih 2023 in 2024 je kot Fulbrightov \u0161tipendist eno leto predaval in raziskoval na Univerzi Troy v ZDA. V svoji akademski in raziskovalni karieri je gostoval na \u0161tevilnih slovenskih in tujih univerzah ter raziskovalnih ustanovah v ZDA, Veliki Britaniji, na Danskem, Irskem, v Nem\u010diji, Rusiji, Libanonu in na Hrva\u0161kem. V letih 2012 in 2013 je opravljal funkcijo generalnega direktorja za visoko \u0161olstvo in znanost na Ministrstvu za izobra\u017eevanje, znanost, kulturo in \u0161port Republike Slovenije. Vodil je tudi ve\u010d visoko\u0161olskih in raziskovalnih ustanov, med drugim Univerzitetno in raziskovalno sredi\u0161\u010de Novo mesto, Fakulteto za uporabne dru\u017ebene \u0161tudije in Fakulteto za medije. Ve\u010d let je bil predsednik upravnega odbora Fakultete za informacijske \u0161tudije v Novem mestu in tudi predsednik nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenije. Zagovarja razvojno usmerjeno, odprto in kakovostno izobra\u017eevanje ter mo\u010dno vlogo znanosti, raziskav in inovacij pri dolgoro\u010dnem razvoju Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pi\u0161e: Jo\u017ee Bi\u0161\u010dak, Metod Berlec Ker slovenski \u0161olarji zaostajajo za vrstniki iz dr\u017eav OECD pri znanju na podro\u010djih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":141542,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[31316,595,38289,59,61,62,37,58,60,38,9066],"class_list":["post-141541","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-borut-roncevic","tag-intervju","tag-minister-za-izobrazevanje-znanost-in-mladino","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-solstvo"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116823530437357473","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/141541","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=141541"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/141541\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/141542"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=141541"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=141541"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=141541"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}