{"id":141730,"date":"2026-06-28T00:41:25","date_gmt":"2026-06-28T00:41:25","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/141730\/"},"modified":"2026-06-28T00:41:25","modified_gmt":"2026-06-28T00:41:25","slug":"slovenijo-lahko-zastopajo-slovenci-pa-ne-morejo-postati","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/141730\/","title":{"rendered":"Slovenijo lahko zastopajo, Slovenci pa ne morejo postati"},"content":{"rendered":"

Slovenija se rada pohvali z mladimi, ki jo zastopajo na mednarodnih tekmovanjih. Ko osvojijo medaljo, nastopajo pod slovensko zastavo in prispevajo k ugledu dr\u017eave, jih hitro ozna\u010dimo za \u00bbna\u0161e\u00ab. Toda ko si isti mladi za\u010dnejo urejati dovoljenje za prebivanje, stalno prebivali\u0161\u010de ali dr\u017eavljanstvo, se poka\u017ee druga\u010dna slika: za dr\u017eavo so \u0161e vedno predvsem tujci.<\/p>\n

Ta razkorak odpira \u0161ir\u0161e vpra\u0161anje odnosa dr\u017eave do mladih tujcev, ki v Sloveniji \u017eivijo, se izobra\u017eujejo in dosegajo izjemne rezultate. Na Mirovnem in\u0161titutu opozarjajo, da tak\u0161ni primeri ka\u017eejo na neskladje med dejansko vklju\u010denostjo posameznikov v dru\u017ebo in njihovim pravnim statusom. Maja Ladi\u0107 poudarja, da gre za vpra\u0161anje, \u00bbkako Slovenija obravnava mlade tujce, ki tukaj \u017eivijo, se izobra\u017eujejo, dosegajo izjemne rezultate in pomembno prispevajo k mednarodnemu ugledu dr\u017eave, hkrati pa se \u0161e vedno soo\u010dajo z resnimi administrativnimi in statusnimi ovirami\u00ab.<\/p>\n

Kdo je za dr\u017eavo dovolj \u00bbna\u0161\u00ab<\/p>\n

Pomembno je razlikovati med dvema pojmoma: dr\u017eavljanstvom in stalnim prebivanjem. Dr\u017eavljanstvo pomeni polnopravno pripadnost dr\u017eavi, stalno prebivanje pa tujcu omogo\u010da trajnej\u0161i in stabilnej\u0161i status bivanja v Sloveniji. V obeh primerih se postavlja podobno vpra\u0161anje: ali dr\u017eava pri odlo\u010danju upo\u0161teva le formalne pogoje ali tudi dejansko \u017eivljenje posameznika v Sloveniji?<\/p>\n

Kaj je izredna naturalizacija?<\/p>\n

Izredna naturalizacija je urejena v 13. \u010dlenu zakona o dr\u017eavljanstvu Republike Slovenije. Ta dolo\u010da, da lahko dr\u017eavljanstvo pridobi polnoletna oseba, \u010de to koristi dr\u017eavi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. Zakon tako mladoletnih dijakov z izjemnimi \u0161olskimi, znanstvenimi ali tekmovalnimi dose\u017eki neposredno ne zajame. Pri stalnem prebivanju je klju\u010den 52. \u010dlen zakona o tujcih. Dovoljenje se praviloma izda po petih letih neprekinjenega zakonitega prebivanja, pred tem pa tudi, \u010de je prebivanje tujca v interesu Republike Slovenije. Prav tu postanejo odlo\u010dilna mnenja pristojnih ministrstev in njihova merila.<\/p>\n

Slovenska zakonodaja, natan\u010dneje zakon o dr\u017eavljanstvu Republike Slovenije, omogo\u010da, da nekdo dr\u017eavljanstvo pridobi tudi zaradi nacionalnega interesa. To pomeni, da dr\u017eava presodi, da je posameznik zaradi svojih dose\u017ekov, znanja ali dela tako pomemben za Slovenijo, da je v njenem interesu, da postane njen dr\u017eavljan. Tak interes je lahko povezan z znanstvenimi, gospodarskimi, kulturnimi ali drugimi podro\u010dji.<\/p>\n

V praksi se ta mo\u017enost najpogosteje povezuje s \u0161portniki. Slovensko dr\u017eavljanstvo so po posebnih oziroma pospe\u0161enih postopkih dobili predvsem posamezniki, pri katerih je dr\u017eava prepoznala interes, da nastopajo za slovensko reprezentanco. Med znanimi primeri so atletinja Merlene Ottey, ko\u0161arkarja Anthony Randolph in Mike Tobey, rokometa\u0161ica Elizabeth Omoregie ter igralec Rade \u0160erbed\u017eija. Ti primeri ka\u017eejo, da dr\u017eava zna prepoznati nacionalni interes, kadar posameznik prispeva k prepoznavnosti Slovenije. Manj jasno pa je, kako ravna v primerih mladih z izjemnimi dose\u017eki na podro\u010dju znanja, znanosti ali izobra\u017eevanja. Zakaj se podobna logika te\u017eje uporabi pri tistih, ki Slovenijo zastopajo na olimpijadah znanja, znanstvenih tekmovanjih ali drugih podro\u010djih, kjer se ugled dr\u017eave ne meri v \u0161portnih rezultatih, temve\u010d v znanju?<\/p>\n

<\/p>\n

\"Foto::<\/p>\n

zdru\u017eeno kraljestvo<\/p>\n

Diplomirali in izginili neznano kam: \u0160tudenti iz EU pustili za milijardo evrov dolgov<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Kaj omogo\u010da zakon<\/p>\n

Izredna naturalizacija je urejena v 13. \u010dlenu zakona o dr\u017eavljanstvu Republike Slovenije. Ta dolo\u010da, da lahko dr\u017eavljanstvo pridobi polnoletna oseba, \u010de to koristi dr\u017eavi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. To pomeni, da zakon mladoletnih dijakov z izjemnimi \u0161olskimi, znanstvenimi ali tekmovalnimi dose\u017eki neposredno ne zajame. Pri stalnem prebivanju je klju\u010den 52. \u010dlen zakona o tujcih. Dovoljenje se praviloma izda po petih letih neprekinjenega zakonitega prebivanja, pred tem pa tudi, \u010de je prebivanje tujca v interesu Republike Slovenije. Prav tu postanejo odlo\u010dilna mnenja pristojnih ministrstev in njihova merila.<\/p>\n

\"Slovenijo<\/p>\n

“Rada bi, da bi mojo prihodnost krojilo znanje, in ne to, kar mi pi\u0161e v dokumentih,” je dejala\u00a0Ekaterina Chizhova,\u00a0dijakinja be\u017eigrajske gimnazije.<\/p>\n

Maja Ladi\u0107 z Mirovnega in\u0161tituta opozarja, da pravna mo\u017enost sicer obstaja, vendar praksa ni dovolj jasna. \u00bbProblemati\u010dno je predvsem to, da kriteriji pogosto niso dovolj transparentni, postopki pa lahko delujejo arbitrarno in nepredvidljivo,\u00ab pravi. Po njenem bi morala dr\u017eava pri odlo\u010danju o statusu tujcev bolj dosledno upo\u0161tevati \u00bbnjihovo dejansko integracijo, dolgoletno \u017eivljenje in \u0161olanje v Sloveniji ter njihov prispevek dru\u017ebi\u00ab. Povedano druga\u010de: dr\u017eava bi morala gledati tudi na to, ali nekdo tukaj dejansko \u017eivi kot del skupnosti \u2013 ali obiskuje slovensko \u0161olo, govori jezik, ima tukaj \u017eivljenje in prispeva dru\u017ebi, ne pa le na to, kaj pi\u0161e na obrazcih.<\/p>\n

Pri mladoletnih osebah pa se pojavi \u0161e dodatna ovira. Ur\u0161a Regvar iz Pravnega centra za varstvo \u010dlovekovih pravic in okolja (PIC) opozarja, da zakon o dr\u017eavljanstvu dolo\u010da zelo stroge pogoje za pridobitev dr\u017eavljanstva v nacionalnem interesu in da to mo\u017enost omogo\u010da le polnoletnim osebam. Zato zakon sploh ne ureja situacij, ko bi lahko za dr\u017eavljanstvo zaprosili srednje\u0161olci na podlagi svojih dose\u017ekov (\u0161portnih, znanstvenih, \u0161olskih \u2026), pravi. To pomeni, da lahko dijak ali dijakinja Slovenijo zastopa na mednarodnem tekmovanju, ji prinese medaljo in ugled, vendar zaradi mladoletnosti nima ustrezne poti, da bi na tej podlagi zaprosil za dr\u017eavljanstvo. Regvarjeva poudarja, da zakon tak\u0161nih primerov sploh ne predvideva in da bi bila za to potrebna sprememba zakonodaje.<\/p>\n

\"Slovenijo<\/p>\n

“Administrativne ovire vplivajo na ob\u010dutek varnosti, pripadnosti in enakih mo\u017enosti ljudi, ki v Sloveniji \u017eivijo, se izobra\u017eujejo in s svojim delom prispevajo dru\u017ebi,” je dejana\u00a0Katerina Ko\u010dkovska \u0160etinc iz\u00a0Mirovnega\u00a0in\u0161tituta.<\/p>\n

Primer Ekaterine Chizhove<\/p>\n

Eden najjasnej\u0161ih primerov tega zapleta je Ekaterina Chizhova, dijakinja be\u017eigrajske gimnazije. V Slovenijo je pri\u0161la iz Rusije tik pred za\u010detkom vojne v Ukrajini. V Rusiji je kon\u010dala sedmi razred osnovne \u0161ole, v Sloveniji pa nato v enem letu osmi in deveti razred. Danes je najmlaj\u0161a dijakinja tretjega letnika be\u017eigrajske gimnazije.<\/p>\n

Na evropskih dekli\u0161kih matemati\u010dnih olimpijadah je za Slovenijo osvojila dve srebrni in eno zlato medaljo. Zadnja je bila sploh prva zlata medalja za Slovenijo na tem tekmovanju. Na lanski mednarodni matemati\u010dni olimpijadi v Avstraliji je med ve\u010d kot 600 tekmovalci prejela posebno pohvalo. V za\u010detku leto\u0161njega leta so v Bovcu na njeno pobudo organizirali prvi mednarodni matemati\u010dni turnir. Ko tekmuje, tekmuje za Slovenijo. Toda Ekaterina nima slovenskega dr\u017eavljanstva in nima stalnega prebivali\u0161\u010da. Sama pravi: \u00bbZelo rada imam Slovenijo in Slovenija me je zelo lepo sprejela. Hvale\u017ena sem ji, in kadar le lahko, ji re\u010dem hvala. Seveda pa bi rada tudi uradno postala del te skupnosti, a na to, da bom lahko rekla, da sem Slovenka, bo treba po\u010dakati \u0161e \u0161est let.\u00ab<\/p>\n

Njena te\u017eava ni samo \u010dustvena ali simbolna. Gre za \u010disto prakti\u010dne ovire. \u00bbNe vem, ali se bom prihodnje leto sploh lahko udele\u017eila evropske dekli\u0161ke matemati\u010dne olimpijade. Takrat bom namre\u010d postala polnoletna in mi bo poteklo za\u010dasno dovoljenje za prebivanje v Sloveniji, ravno v \u010dasu olimpijade. \u010ce bom hotela dovoljenje podalj\u0161ati, med postopkom obravnave pro\u0161nje ne bom smela zapustiti dr\u017eave,\u00ab pravi. Zato si prizadeva za stalno prebivali\u0161\u010de na izredni podlagi. A tudi tu se zaplete.<\/p>\n

Ministrstvo za izobra\u017eevanje, znanost in mladino je potrdilo, da je vlo\u017eila pro\u0161njo za podajo mnenja ministrstva o obstoju nacionalnega interesa za pred\u010dasno pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji. Ministrstvo je po pregledu dokumentacije zapisalo, da njeni dose\u017eki \u00bbnedvomno izkazujejo izjemno nadarjenost, nadpovpre\u010dne rezultate in pomembne uspehe na najvi\u0161ji ravni mednarodnih tekmovanj, ki presegajo obi\u010dajno raven \u0161olskega udejstvovanja\u00ab. Dodali so, da njeni dose\u017eki \u00bbprispevajo k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem prostoru\u00ab.<\/p>\n

Toda kljub temu ministrstvo ni moglo izdati pozitivnega mnenja. Njihova interna merila se namre\u010d, birokraciji primerno, nana\u0161ajo na zaposlene v vzgoji in izobra\u017eevanju, ne pa na dijake. Ministrstvo je zapisalo, da so merila vezana na osebe, ki delujejo na podro\u010dju vzgoje in izobra\u017eevanja, \u00bbne pa na \u0161olajo\u010de\u00ab. Zato so ugotovili, da Ekaterina \u00bbne deluje na podro\u010dju vzgoje in izobra\u017eevanja v smislu sistemske ureditve\u00ab. Dr\u017eava torej priznava, da je dijakinja izjemno nadarjena in da prispeva k ugledu Slovenije. A ker je dijakinja, in ne zaposlena v \u0161olstvu, je sistem ne zna obravnavati kot primer nacionalnega interesa na podro\u010dju izobra\u017eevanja.<\/p>\n

Namesto da bi se pripravljal, ureja\u0161 dokumente<\/p>\n

Ekaterina se kot ruska dr\u017eavljanka pri potovanjih na tekmovanja sre\u010duje \u0161e z dodatnimi te\u017eavami. Za vsako pot potrebuje dokumente, vizume in dokazila. Za matemati\u010dno olimpijado na Kosovu vizuma ni mogla urediti v Sloveniji, zato se je morala dru\u017eina za nekaj dni preseliti v Berlin. Za pot v Avstralijo je potrebovala pribli\u017eno 150 strani dokumentov. \u00bbNe upam si pre\u0161teti, koliko ur in energije moji star\u0161i porabijo za to birokracijo. Tudi sama se, namesto da bi se v miru pripravljala na tekmovanja, selim po Evropi in se ukvarjam s papirji,\u00ab pravi.<\/p>\n

Podobno izku\u0161njo opisuje tudi Katerina Ko\u010dkovska \u0160etinc z Mirovnega in\u0161tituta, ki prihaja iz Severne Makedonije. Ko je kot \u0161tudentka v Sloveniji prejela raziskovalni projekt in bila povabljena na konferenco na Pembroke College v Oxfordu, je morala vizum urejati v Ljubljani prek agencije iz Beograda. Predstavniki agencije so v Ljubljano prihajali le enkrat na mesec. \u00bbPoleg tega sem morala letalsko vozovnico kupiti in vizumske stro\u0161ke poravnati \u0161e pred oddajo pro\u0161nje, dejansko pa vse do odhoda nisem vedela, ali bo vizum sploh odobren,\u00ab pravi. Tak\u0161ne ovire niso samo tehni\u010dna te\u017eava. Vplivajo na ob\u010dutek, ali \u010dlovek dr\u017eavi res pripada. Sogovornica opozarja, da administrativne ovire vplivajo \u00bbna ob\u010dutek varnosti, pripadnosti in enakih mo\u017enosti ljudi, ki v Sloveniji \u017eivijo, se izobra\u017eujejo in s svojim delom prispevajo dru\u017ebi\u00ab.<\/p>\n

\"Slovenijo<\/p>\n

Problemati\u010dno je predvsem to, da kriteriji pogosto niso dovolj transparentni, postopki pa lahko delujejo arbitrarno in nepredvidljivo.\u00a0<\/p>\n

Maja Ladi\u0107,\u00a0Mirovni in\u0161titut<\/p>\n

Mladi tujci v Sloveniji pogosto \u017eivijo zelo slovensko \u017eivljenje: hodijo v slovenske \u0161ole, imajo slovenske prijatelje, sodelujejo v skupnosti, nekateri celo zastopajo Slovenijo v tujini. Toda njihovi dokumenti tega ne odra\u017eajo nujno. Med \u017eivljenjem, ki ga dejansko \u017eivijo, in statusom, ki jim ga priznava dr\u017eava, nastane razkorak.<\/p>\n

Ekaterina Chizhova bi si slovensko dr\u017eavljanstvo zaslu\u017eila. Ne zato, ker bi morala dr\u017eava dr\u017eavljanstvo podeljevati kot nagrado za medalje, ampak zato, ker njen primer zelo jasno poka\u017ee, kaj pomeni dejanska pripadnost. \u017divi v Sloveniji, se tukaj \u0161ola, Slovenijo zastopa na najvi\u0161ji ravni in ji prina\u0161a mednarodni ugled. Hkrati pa zaradi pravnih omejitev in birokratskih meril ostaja ujeta v status, ki ne ustreza njenemu \u017eivljenju. Njena \u017eelja je preprosta. \u00bbRada bi, da bi mojo prihodnost krojilo znanje, in ne to, kar mi pi\u0161e v dokumentih,\u00ab pravi.<\/p>\n

Ekaterinin primer ni birokratska posebnost, ampak simptom sistema, v katerem lahko dose\u017eki postanejo slovenski hitreje kot \u010dlovek, ki jih dose\u017ee. Dr\u017eava jo na tekmovanjih sprejme kot svojo predstavnico, pred obrazci pa jo znova postavi na za\u010detek: kot tujko, ki mora svojo pripadnost dokazovati z dokumenti, ne z \u017eivljenjem.\u00a0<\/p>\n

Koliko otrok s tujim dr\u017eavljanstvom se izobra\u017euje pri nas?<\/p>\n

Po podatkih ministrstva za izobra\u017eevanje, znanost in mladino se trenutno v slovenskih osnovnih \u0161olah izobra\u017euje 18.464 u\u010denk in u\u010dencev s tujim dr\u017eavljanstvom, v srednjih \u0161olah pa 5545 dijakov s tujim dr\u017eavljanstvom. To niso ve\u010d redki primeri, ampak pomemben del slovenskega \u0161olskega vsakdana. Med njimi so otroci, ki so se v Slovenijo priselili s star\u0161i, tukaj odra\u0161\u010dajo in se vklju\u010dujejo v dru\u017ebo, vendar jih dr\u017eava pri urejanju statusa \u0161e vedno obravnava kot tujce.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenija se rada pohvali z mladimi, ki jo zastopajo na mednarodnih tekmovanjih. Ko osvojijo medaljo, nastopajo pod slovensko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":141731,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[24918,37,60,38,64,18580,63,2546],"class_list":["post-141730","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-drzavljanstvo","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-svet","tag-tujci","tag-world","tag-zakonodaja"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116824957949409680","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/141730","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=141730"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/141730\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/141731"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=141730"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=141730"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=141730"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}