{"id":141795,"date":"2026-06-28T04:42:16","date_gmt":"2026-06-28T04:42:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/141795\/"},"modified":"2026-06-28T04:42:16","modified_gmt":"2026-06-28T04:42:16","slug":"deset-let-po-brexitu-zmota-ki-se-vedno-doloca-britansko-prihodnost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/141795\/","title":{"rendered":"Deset let po brexitu: zmota, ki \u0161e vedno dolo\u010da britansko prihodnost"},"content":{"rendered":"

Deset let po referendumu o brexitu, ki je 23. junija 2016 za las odlo\u010dil, da bo Zdru\u017eeno kraljestvo zapustilo Evropsko unijo<\/a>, postaja bilanca tega zgodovinskega dogodka vse bolj jasna.<\/p>\n

Referendum ni bil zgolj odlo\u010ditev o \u010dlanstvu v evropskem povezovanju, ampak prelomni trenutek, ki je za desetletje zaznamoval britansko politiko, gospodarstvo in dru\u017ebo.<\/p>\n

Danes, ob deseti obletnici, se zdi, da je ve\u010dina Britancev ugotovila, da so ostale obljube zagovornikov brexita ve\u010dinoma neizpolnjene<\/a>, \u0161tevilne posledice izstopa pa so precej druga\u010dne od napovedanih.<\/p>\n

Ni naklju\u010dje, da so ugledni britanski in mednarodni mediji ob obletnici namenili veliko prostora ponovnemu premisleku o brexitu. Med najodmevnej\u0161imi je bil tednik The Economist, ki nikoli ni skrival svojega skepti\u010dnega odnosa do izstopa Zdru\u017eenega kraljestva iz Evropske unije<\/a>.<\/p>\n

Njegova naslovnica s priredbo legendarnega albuma britanske punkovske skupine Sex Pistols \u00bbNever Mind the Bollocks, Here is the Sex Pistols\u00ab in nekoliko prirejenim naslovom \u00bbNever Mind the Brexit, Here is how to Remake Britain\u00ab simboli\u010dno povzema razpolo\u017eenje sodobne Velike Britanije.<\/p>\n

Sporo\u010dilo liberalno usmerjenega tednika je jasno: Velika Britanija se je po brexitu zna\u0161la v obdobju krize, ki zahteva radikalen premislek o tem, kako dr\u017eavo ponovno usmeriti na pot gospodarske rasti in splo\u0161nega napredka.<\/p>\n

\u010casopis v ve\u010d prispevkih opozarja na \u0161tevilne paradokse in neuresni\u010dene obljube brexita, ki so v zadnjih desetih letih ve\u010dinoma poslab\u0161ale vsakdanje \u017eivljenje v Zdru\u017eenem kraljestvu.<\/p>\n

Namesto obljubljenega stro\u017ejega nadzora nad migracijami se dr\u017eava ukvarja z radikalnim zmanj\u0161anjem priseljevanja iz Evropske unije, hkrati pa s skokovitim pove\u010danjem migracij iz dr\u017eav tretjega sveta. Rezultat je bil druga\u010den od politi\u010dnih sloganov: struktura migracij se je spremenila, skupni pritiski pa niso izginili.<\/p>\n

Ekonomske analize ka\u017eejo, da je padec BDP velik. Po nekaterih resnih ocenah naj bi bil britanski BDP pribli\u017eno \u0161est odstotkov ni\u017eji, kot bi bil v primeru, \u010de bi ostali v Evropski uniji. To pomeni zelo velik dolgoro\u010den stro\u0161ek za gospodarstvo, ki je bilo desetletja eno najbolj odprtih in konkuren\u010dnih v Evropi.<\/p>\n

\"Po<\/p>\n

Po nekaterih resnih ocenah naj bi bil britanski BDP pribli\u017eno \u0161est odstotkov ni\u017eji, kot bi bil v primeru, \u010de bi ostali v Evropski uniji.\u00a0FOTO: Justin Tallis\/AFP<\/p>\n

Spremenila se je tudi socialna slika dr\u017eave. \u0160tevilo ljudi, ki \u017eivijo slab\u0161e kot pred brexitom, se je pove\u010dalo, dru\u017ebena neenakost pa se je pove\u010dala. V primerjavi z drugimi evropskimi dr\u017eavami je zdaj dele\u017e gospodinjstev, ki poro\u010dajo o slab\u0161em \u017eivljenjskem standardu kot pred letom 2016, v Zdru\u017eenem kraljestvu med najvi\u0161jimi, razen Nem\u010dije, kjer so vplivi lastnih gospodarskih prestrukturiranj prav tako mo\u010dni.<\/p>\n

Gospodarska struktura dr\u017eave se je prav tako spremenila. Izvoz storitev se je pove\u010dal, kar ni presenetljivo, saj je Zdru\u017eeno kraljestvo tradicionalno mo\u010dno prav na tem podro\u010dju. Po drugi strani pa se je mo\u010dno zmanj\u0161al izvoz blaga.<\/p>\n

Najve\u010dji udarec so utrpele industrije, kot so jeklarska, kemi\u010dna in delno tudi finan\u010dna industrija ter zavarovalni\u0161tvo, ki so bile mo\u010dno povezane z evropskim trgom. Rahlo so narasli posamezni segmenti v avtomobilski industriji, gradbeni\u0161tvu, ogla\u0161evalski industriji in kreativnih dejavnostih, kjer Velika Britanija \u0161e vedno ohranja konkuren\u010dno prednost.<\/p>\n

Zdaj je ve\u010d kot 60 odstotkov Britancev naklonjenih ponovnemu pribli\u017eevanju Evropski uniji, medtem ko jih manj kot 40 odstotkov \u0161e vedno zagovarja trdno linijo brexita. To ka\u017ee, da se je javno mnenje v zadnjem desetletju pomembno premaknilo. \u010ce bi bil referendum danes, bi zagovorniki ponovne integracije v Evropsko unijo najverjetneje prepri\u010dljivo zmagali.<\/p>\n

\"Bojan<\/p>\n

Bojan Bugari\u010d, profesor prava na univerzi v Sheffieldu. FOTO: Leon Vidic<\/p>\n

To seveda \u0161e ne pomeni, da je politi\u010dna vrnitev v EU realna v kratkem \u010dasu. Velika Britanija je \u0161e vedno politi\u010dno razdeljena, vpra\u0161anje Evrope pa ima mo\u010dan simbolni naboj. Tudi med tistimi, ki priznavajo gospodarske slabosti brexita, prevladuje prepri\u010danje, da bi bila ponovna priklju\u010ditev politi\u010dno zelo zahtevna.<\/p>\n

Zagovorniki brexita sicer poudarjajo, da je treba celoten u\u010dinek izstopa presojati v \u0161ir\u0161em kontekstu. V zadnjih letih so Zdru\u017eeno kraljestvo prizadele \u0161e druge velike krize, kot so pandemija covida-19, energetska kriza in posledice vojne v Ukrajini. Po njihovem mnenju teh u\u010dinkov ni mogo\u010de lo\u010diti od u\u010dinkov brexita, zato naj bi bilo za dokon\u010dno sodbo \u0161e prezgodaj. Toda tak\u0161ni argumenti vse manj prepri\u010dajo javnost.<\/p>\n

Celo nekateri nekdanji podporniki izstopa iz Evropske unije priznavajo, da se gospodarska pri\u010dakovanja niso uresni\u010dila. Obljubljena gospodarska renesansa se ni zgodila, ampak je dr\u017eava vstopila v obdobje po\u010dasnej\u0161e rasti, politi\u010dne nestabilnosti in strate\u0161ke negotovosti.<\/p>\n

Ena klju\u010dnih posledic brexita je tudi politi\u010dna preobrazba dr\u017eave. Nekdanji vodja laburisti\u010dne stranke Keir Starmer je po obdobju notranjih strankarskih napetosti odstopil kot predsednik stranke in napovedal, da bo kot za\u010dasni premier vodil vlado le do izvolitve novega predsednika vlade. Ta politi\u010dni vakuum je odprl prostor za novo fazo britanske politike, v kateri se vse bolj krepi iskanje alternativ tradicionalnim strankam.<\/p>\n

V tem kontekstu se kot vse verjetnej\u0161a politi\u010dna figura pojavlja Andy Burnham, dolgoletni \u017eupan Manchestra. Burnham je v zadnjih petnajstih letih v Manchestru razvil model lokalnega upravljanja, ki temelji na \u0161iroki koaliciji lokalnih oblasti, univerz, podjetij in civilne dru\u017ebe. Manchester se je pod njegovim vodstvom iz mesta v krizi preobrazil v eno najhitreje rasto\u010dih urbanih sredi\u0161\u010d v Veliki Britaniji.<\/p>\n

Vpra\u0161anje pa je \u0161e vedno, ali je lokalni model uspeha mogo\u010de prenesti na nacionalno raven. Vodenje mesta in vodenje dr\u017eave sta precej razli\u010dni nalogi. Kljub temu Burnham u\u017eiva ugled politika, ki razume vsakdanje probleme ljudi in zna oblikovati pragmati\u010dne re\u0161itve. Njegov slog, ki je manj tehnokratski in bolj neposreden, ga razlikuje od \u0161tevilnih predstavnikov londonske politi\u010dne elite.<\/p>\n

\u010ceprav britanska politika pogosto deluje zaprto in institucionalno togo, Burnham izstopa tudi zaradi svoje komunikacije z volivci. Po zmagi na lokalnih volitvah v Wiganu je, denimo, dejal, da gre najprej na pint piva v lokalni pub. Tak\u0161ne geste imajo v britanski politi\u010dni kulturi pomembno simbolno vrednost, saj ustvarjajo vtis pristnosti in bli\u017eine ljudem.<\/p>\n

Deset let po brexitu se tako ka\u017ee zelo jasna slika. Referendum ni odpravil problemov, zaradi katerih je bil sploh izveden. Nasprotno, razkril in poglobil je \u0161tevilne razpoke v britanski dru\u017ebi, gospodarstvu in politiki. Brexit se zdaj vse bolj ka\u017ee kot ena najve\u010djih politi\u010dnih in gospodarskih napak britanskih elit, ki so v kompleksno realnost ponudile preproste odgovore, a ustvarile dolgoro\u010dno negotovost.<\/p>\n

Kljub temu pa ostaja jasno tudi drugo dejstvo: poti nazaj preprosto ni. Britanija se ne vra\u010da v leto 2016, ampak \u017eivi v novi politi\u010dni in gospodarski realnosti. Klju\u010dno vpra\u0161anje prihodnosti zato ni ve\u010d, ali je bil brexit prava ali napa\u010dna poteza, temve\u010d kako dr\u017eava v spremenjenih razmerah lahko ponovno vzpostavi stabilnost, rast in zaupanje v prihodnost.<\/p>\n

Od odgovora na to vpra\u0161anje bo odvisno naslednje desetletje britanske zgodovine. Burnhama zato ne \u010daka lahka naloga. \u010ce bo dokaj hitro ponudil odgovore na ta zahtevna vpra\u0161anja, mu bodo neu\u010dakani volivci, naveli\u010dani praznih obljub in zni\u017eevanja \u017eivljenjskega standarda, hitro obrnili hrbet in svoje zato\u010di\u0161\u010de iskali pri Niglu Farageu, ki tako kot drugi populisti, odgovarja na vsa vpra\u0161anja.<\/p>\n

Povsem druga dilema pa seveda je, ali daje prave odgovore. Dosedanja izku\u0161nja s populisti v Evropi namre\u010d ka\u017ee, da so precej dobri v merjenju temperature med volivci in pri pridobivanju njihovih glasov, manj pa pri dejanskem re\u0161evanju problemov, zaradi katerih so jih volivci pripeljali na oblast.<\/p>\n

***<\/p>\n

Prispevek je mnenje avtorja in ne izra\u017ea nujno stali\u0161\u010da uredni\u0161tva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Deset let po referendumu o brexitu, ki je 23. junija 2016 za las odlo\u010dil, da bo Zdru\u017eeno kraljestvo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":141796,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[4243,422,173,1154,37,38,64,63,446],"class_list":["post-141795","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-brexit","tag-evropska-unija","tag-gospodarstvo","tag-politika","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world","tag-zdruzeno-kraljestvo"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116825905506433133","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/141795","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=141795"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/141795\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/141796"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=141795"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=141795"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=141795"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}