{"id":141813,"date":"2026-06-28T05:19:08","date_gmt":"2026-06-28T05:19:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/141813\/"},"modified":"2026-06-28T05:19:08","modified_gmt":"2026-06-28T05:19:08","slug":"kupili-so-propadajoci-dvorec-in-zaceli-uresnicevati-druzinske-sanje-to-je-projekt-za-vec-generacij","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/141813\/","title":{"rendered":"Kupili so propadajo\u010di dvorec in za\u010deli uresni\u010devati dru\u017einske sanje: “To je projekt za ve\u010d generacij”"},"content":{"rendered":"

Ko je dru\u017eina Podnar iz Ba\u0161ke grape kupila dvorec Ponovi\u010de, ni kupila le propadajo\u010dega in zara\u0161\u010denega dvorca, temve\u010d tudi prilo\u017enost za uresni\u010ditev dolgoletnih sanj. K odlo\u010ditvi za nakup je pomembno prispeval tudi sin Janez Elija z Downovim sindromom, ki si je \u017ee od otro\u0161tva \u017eelel \u017eiveti na gradu in postati gra\u0161\u010dak. Ob nakupu jih je pri\u010dakala z grafiti popisana in s smetmi zasuta stavba, danes pa v nekdanjem dvorcu \u017ee potekajo obnovitvena dela. Dru\u017eina \u017eeli v njem ustvariti ve\u010dnamenske prostore za kulturo, izobra\u017eevanje in ozave\u0161\u010danje o \u017eivljenju oseb z Downovim sindromom.<\/p>\n

\"Grad<\/p>\n

Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Dvorec Ponovi\u010de stoji na hribu nad levim bregom Save vzhodno od Litije. V pisnih virih je prvi\u010d omenjen okoli leta 1320, v lasti ga je imelo ve\u010d plemi\u0161kih dru\u017ein. Med prvo svetovno vojno je bila v njem voja\u0161ka bolni\u0161nica, nekaj \u010dasa je v njem delovala tovarna \u0161pirita in kvasa. \u010cez\u00a0leta je menjaval \u0161tevilne vloge, v njem so med drugim delovali ni\u017eja gimnazija, vzgajali\u0161\u010de za de\u010dke in \u017ereb\u010darna.<\/p>\n

\"Lastniki<\/p>\n

Lastniki so se menjali, dvorec pa je po\u010dasi propadal, dokler ga leta 2024 od Kmetijske zadruge Litija ni kupila sedem\u010dlanska dru\u017eina Podnar.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

\u010ceprav dvorec Ponovi\u010de \u0161e vedno ka\u017ee \u0161tevilne brazgotine desetletij zanemarjanja, je \u017ee na prvi pogled vidno, da se na posestvu nekaj dogaja. Medtem ko so drugi v gradu videli predvsem stro\u0161ek in breme, je dru\u017eina Podnar v njem prepoznala prilo\u017enost za dolgoro\u010den dru\u017einski projekt in novo \u017eivljenje kulturnega spomenika.<\/p>\n

“O gradovih smo fantazirali od nekdaj”<\/p>\n

Otroci so \u017ee od nekdaj ob\u010dudovali gradove, dru\u017eina pa je neko\u010d celo razmi\u0161ljala o nakupu gradu v Franciji, a se na\u010drt ni uresni\u010dil, pripoveduje Franjo Podnar. Ko so videli oglas kmetijske zadruge za grad Ponovi\u010de, je dru\u017eina za\u010dutila, da je pravi zanje.\u00a0<\/p>\n

\"Po<\/p>\n

Po zunanji steni je bilo ogromno grafitov, ki so jih prekrili.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Grad je bil ob nakupu v zelo slabem stanju. “Bil je leglo smeti, popisan z grafiti, zara\u0161\u010den.”\u00a0Obnova se je za\u010dela z najbolj osnovnimi opravili. Iz prostorov so odva\u017eali smeti, \u010distili zara\u0161\u010dene povr\u0161ine. S \u010di\u0161\u010denjem \u0161e vedno niso zaklju\u010dili. Nato so se lotili najbolj nujnih obnovitvenih del: osnovna popravila strehe, uredili so elektri\u010dno napeljavo, prekrili grafite na zunanjih stenah in poskrbeli za opti\u010dni priklju\u010dek. Streho \u0161e vedno popravljajo, na posestvu je vidnih ve\u010d delovi\u0161\u010d.\u00a0<\/p>\n

\"Podnar<\/p>\n

Podnar pravi, da zelo dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo, ob\u010dino, kmetijsko zadrugo ter tudi z Zavodom za kulturno dedi\u0161\u010dino. Njegova \u017eelja je, da bi gradu vrnili podobo, kakr\u0161no je imel v svojih najbolj\u0161ih \u010dasih. Je zelo vztrajen, navdu\u0161en nad obnovo in optimisti\u010den glede prihodnosti.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Med \u010di\u0161\u010denjem so naleteli tudi na stare blagajne kmetijske zadruge, ki jih niso mogli niti dvigniti. “Poklicali smo\u00a0Rome, ki so blagajne odpeljali in v\u00a0\u0161tirih dneh vse po\u010distili. Vzpostavili smo zelo korekten odnos,”\u00a0izpostavi Podnar.<\/p>\n

Ve\u010d kot obnova: grad kot prostor skupnosti<\/p>\n

Gre za tako velik projekt, da obnova gradu ne more biti projekt posameznika, potrdi Podnar, ampak je to ve\u010dgeneracijski projekt. “Dr\u017eava je rekla ne, ob\u010dina je rekla ne. Mi pa smo pri\u0161li in za\u010deli vlagati svoj prosti \u010das v obnovo, da ne bi propadel. Mnogi so rekli, zakaj se ne da, mi smo se lotili dela.”\u00a0Nikoli ni pomislil, da bi obupal.\u00a0<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na ve\u010dini oken so \u0161e vidni sledovi vandalizma in metanja kamnov v steklo.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Dru\u017eina si \u017eeli, da grad ne bi postal zgolj njihov dom, temve\u010d odprt prostor za skupnost. V njihovih na\u010drtih se prepletajo kulturne dejavnosti, izobra\u017eevanje, umetnost in ozave\u0161\u010danje o \u017eivljenju oseb z Downovim sindromom.\u00a0<\/p>\n

Projekt Down for Castle tudi na dru\u017ebenih omre\u017ejih<\/p>\n

Skozi projekt Down for castle bi radi na gradu ustvarili kulturno sredi\u0161\u010de ter center za ozave\u0161\u010danje o Downovem sindromu, ki ga ima sin Janez Elija: “Imamo sre\u010do, da ga imamo. Prina\u0161a nam res veliko veselja.”\u00a0Prav on je imel pri odlo\u010ditvi o nakupu pomembno vlogo, saj si je od nekdaj \u017eelel \u017eiveti na gradu. “Zdaj lahko tudi skozi ta projekt \u017eivi svoje sanje.”\u00a0<\/p>\n

Prav zato projekt po njihovih besedah ni zgolj gradbena prenova, temve\u010d tudi dru\u017ebena zgodba. Profil Down for castle na dru\u017ebenih omre\u017ejih pa je nekak\u0161en dnevnik, kaj se jim dogaja v \u017eivljenju in kako poteka obnova.\u00a0<\/p>\n

Ateljeji, delavnice in prostor za nove ideje<\/p>\n

Podnarjeva ideja je, da grad ponovno za\u017eivi. V gospodarskem delu \u017eelijo urediti slikarski atelje s sobami za \u0161tudente, ki bi brezpla\u010dno ustvarjali na gradu, dela pa bi ostala na gradu. Kot pravi, \u017eelijo “ustvariti prostor, kjer se sre\u010dujejo razli\u010dno misle\u010di ljudje in kjer se odvijajo razli\u010dne dejavnosti.” V gradu \u017ee urejajo mizarsko delavnico, na voljo je tudi prostor za praznovanja.<\/p>\n

\"Idej<\/p>\n

Idej za prihodnost dru\u017eini ne zmanjka.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Pripravljajo tudi prostor za peko stre\u0161ne opeke, bobrovca, saj je med \u017eeljami tudi vzpostavitev izobra\u017eevalnega centra, kjer bi\u00a0ustvarjali \u0161tudenti gradbeni\u0161tva in konservatorstva. Prenova gradu je velik projekt, a Podnar pove, da so \u017ee pri obnovi kmetije v Ba\u0161ki grapi pri\u0161li v stik z mojstri ljudskega stavbarstva, ljudsko dedi\u0161\u010dino, gradbenimi materiali. V obnovi gradu pa so videli nekaj, kar bi njihovim \u017eivljenjem dalo \u0161e ve\u010d smisla.<\/p>\n

\"Grad<\/p>\n

Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

“Vsi za enega, eden za vse”<\/p>\n

Otrokom je pomo\u010d pri obnovi samoumevna, pove h\u010derka Tinkara Marija, o\u010de Franjo pa doda, da ima vsak\u00a0svoje obveznosti, izpite, slu\u017ebo, “\u010de pa imajo \u010das, pridejo pomagat.”<\/p>\n

\"H\u010derka<\/p>\n

H\u010derka Tinkara
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

“Delujemo kot nekak\u0161ni mu\u0161ketirji, vsi za enega, eden za vse. \u017divimo skoraj v skavtskih razmerah, strani\u0161\u010de imamo zunaj, umivamo se zunaj. To je za ene normalno, za ene je pa to nesprejemljivo. Na\u0161e delo razume samo tisti, ki dela isto.”<\/p>\n

Tudi dekleta znajo zidati, Janez Elija pa pomaga pri razli\u010dnih fizi\u010dnih opravilih. Ker je mo\u010dan, pogosto prena\u0161a material in opravlja druga zahtevnej\u0161a dela.\u00a0Nosi tudi ostanke hrane vietnamskim pra\u0161i\u010dkom, sicer pa obiskuje \u0161olo v Tolminu. O\u010de \u017ee \u017eivi v gradu, tudi \u017eena se bo kmalu preselila, otroci pa pridejo pomagat, ko utegnejo.<\/p>\n

\"Janez<\/p>\n

Janez Elija si je od nekdaj \u017eelel postati gra\u0161\u010dak.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Pri celotnem projektu Podnarja navdihuje prav njegova veli\u010dina in odprtost razli\u010dnih mo\u017enosti. “Eni delajo ra\u010dunalni\u0161ke igre, mi pa kupimo orodje in obnavljamo grad. Bomo videli, kako se bo eksperiment obnesel,” pravi. \u010ceprav jih \u010dakajo \u0161e leta, morda desetletja dela, ostaja optimisti\u010den.<\/p>\n

\"<\/p>\n

Zemlji\u0161\u010de je veliko pribli\u017eno en hektar.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Njihov cilj ni zgolj obnoviti stavbe, temve\u010d dvorcu Ponovi\u010de vrniti \u017eivljenje in ga ponovno odpreti ljudem.<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na posestvu imajo tudi \u017eivali: svinje, golobe, koko\u0161i in konje.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

\"Grad<\/p>\n

Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Fotografija dvorca in posestva<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ko je dru\u017eina Podnar iz Ba\u0161ke grape kupila dvorec Ponovi\u010de, ni kupila le propadajo\u010dega in zara\u0161\u010denega dvorca, temve\u010d…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":141814,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[38352,38354,10610,1138,1184,38353,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-141813","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-dvorec","tag-franjo-podnar","tag-grad","tag-nepremicnine","tag-obnova","tag-ponovice","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116826050987995519","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/141813","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=141813"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/141813\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/141814"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=141813"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=141813"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=141813"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}