{"id":141832,"date":"2026-06-28T05:53:11","date_gmt":"2026-06-28T05:53:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/141832\/"},"modified":"2026-06-28T05:53:11","modified_gmt":"2026-06-28T05:53:11","slug":"konec-pravljice-o-bitcoinu-kot-o-digitalnem-zlatu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/141832\/","title":{"rendered":"Konec pravljice o bitcoinu kot o digitalnem zlatu"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Newyor\u0161ki
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNewyor\u0161ki delni\u0161ki indeksi, ki so letos pridno postavljali rekordne vrednosti, so se v zadnjih dneh z izjemo Dow Jonesa obrnili navzdol, kar predvsem velja za tehnolo\u0161ki NASDAQ. Vse ve\u010d je pomislekov o upravi\u010denosti ogromnih vlaganj v UI-inftrastrukturo, toliko bolj po novici, da utegne OpenAI prestaviti za\u010detno javno ponudbo delnic na prihodnje leto. Ta novica je odmevala tudi v Aziji, delnice investicijske banke SoftBank so ob koncu tedna padle za 12 odstotkov. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Podjetje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPodjetje Micron Technology, proizvajalec ra\u010dunalni\u0161kih \u010dipov, je imelo za 41,46 milijarde dolarjev \u010detrtletnih prihodkov, kar predstavlja 346-odstotno rast v primerjavi z istim obdobjem lani. Dobi\u010dek se je zvi\u0161al z 1,9 na 28,2 milijarde dolarjev. To je trikrat ve\u010d od celotnega neto \u010distega celoletnega dobi\u010dka vseh slovenskih gospodarskih dru\u017eb v letu 2025. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Zadnji polni junijski teden je potrdil razmi\u0161ljanje tistih, ki so svarili, da je \u0161el trg v svojem UI-navdu\u0161enju predale\u010d in da ob tako astronomskih vrednotenjih ni pri\u010dakovati drugega kot popravek navzdol. Newyor\u0161ki NASDAQ je izgubil skoraj pet odstotkov. Predvsem sektor polprevodnikov, klju\u010dnih gradnikov storitev umetne inteligence, je bil na udaru, in to \u017ee od za\u010detka tedna, ko se je preplah za\u010del \u0161iriti iz prenapihnjene korejske borze. Razpolo\u017eenja kaj dosti ni mogel popraviti niti Micron, ki je v sredo objavil izjemne poslovne rezultate (\u010detrtletni prihodki so porasli za 346 odstotkov, na 41 milijard dolarjev), delnice pa so dan pozneje do\u017eivele ve\u010d kot 15-odstotno rast.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Gorivo bi moralo biti v torek spet cenej\u0161e
Na makroekonomski ravni je izstopala novica o 6,5-odstotni letni PCE-inflaciji v ZDA. Indeks cen izdatkov za osebno porabo je s tem dosegel najvi\u0161jo raven po letu 2022, vendar je bil vseeno v okviru pri\u010dakovanj oziroma \u010de gledamo jedrni PCE (ta ne upo\u0161teva cen hrane in energentov), celo rahlo ni\u017eji. Ker cene nafte ob vse \u017eivahnej\u0161em prometu skozi Hormu\u0161ko o\u017eino vztrajno padajo (ameri\u0161ka lahka nafta je \u017ee pod 70 dolarji), je pri\u010dakovati umirjanje inflacije. Spomnimo, da ameri\u0161ka centralna banka pred desetimi dnevi na junijskem zasedanju pri\u010dakovano ni spreminjala obrestnih mer, so se pa junija mo\u010dno krepila pri\u010dakovanja, da bo morala \u017ee septembra obresti zvi\u0161ati.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Delnice
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDelnice nem\u0161kega farmacevta Bayer so v zadnjih petih dneh posko\u010dile za 25 odstotkov. Ameri\u0161ko vrhovno sodi\u0161\u010de je odlo\u010dilo v korist temu koncernu v dolgoletnem sodnem sporu glede herbicida roundup, ki ga proizvaja ameri\u0161ki Monsanto v lasti Bayerja. Foto: Reuters<\/p>\n

Fed uvedel “strate\u0161ko dvoumnost”
“Na razvitih trgih, predvsem v ZDA, je trenutno kar vro\u010de. Novi vodja Feda Kevin Warsh je trgom dobesedno zaprl pipico s poceni denarjem in ukinil dolgoletno tradicijo ‘dr\u017eanja za roke’ z vnaprej\u0161njimi napovedmi. Namesto dolgih poeti\u010dnih razlag je izdal suho, 130-besedno izjavo in uvedel ‘strate\u0161ko dvoumnost’. Ker ameri\u0161ko gospodarstvo \u0161e vedno divja, inflacija pa no\u010de popustiti, obrestne mere ostajajo visoke. To je na obvezni\u0161kih trgih povzro\u010dilo paniko in dvig donosnosti. Kljub temu se S & P 500 \u0161e dr\u017ei visoko, a roko na srce, vso leto\u0161njo rast nosi na ple\u010dih pe\u0161\u010dica tehnolo\u0161kih velikanov, ki so odgovorni za 83 odstotkov donosov. V zadnjih dneh se je sicer pojavil strah pred dragim financiranjem in unov\u010devanjem dobi\u010dkov, zato smo videli nekaj streznitve,” nam je povedal Mihajlo Todurov (Nekster Finance).<\/p>\n

PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)<\/p>\n

51.876 to\u010dk (+0,5 %)<\/p>\n

S & P 500 (New York)<\/p>\n

7.354 to\u010dk (-2,0 %)<\/p>\n

NASDAQ (New York)25.297 to\u010dk (-4,6 %)STOXX 600 (Evropa)<\/p>\n

635,9 to\u010dke (+0,1 %)<\/p>\n

DAX (Frankfurt)<\/p>\n

24.671 to\u010dk (-1,3 %)<\/p>\n

Nikkei (Tokio)69.361 to\u010dk (-2,6 %)SBITOP (Ljubljana)3.018 to\u010dk (-1,3 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,41 % (+6 baz. to\u010dk)10-letne ameri\u0161ke obveznicezahtevana donosnost: 4,37 % (-9 baz. to\u010dk)dolarski indeks101,4 (+0,7 %)EUR\/USD<\/p>\n

1,1384 (-0,8 %)<\/p>\n

bitcoin<\/p>\n

60.100 USD (-6,4 %)<\/p>\n

nafta brent<\/p>\n

73,0 USD (-9,4 %)<\/p>\n

zlato4.096 USD (-1,8 %)euribor (6-mese\u010dni; 3-mese\u010dni)2,606 %; 2,293 %<\/p>\n

Ni lep\u0161ega kot “denar na roko”
Ljubljanska borza, kot ugotavlja Todurov, celotno svetovno cirkusantstvo uspe\u0161no ignorira: “SBITOP se zaradi odli\u010dnih dividend (Krka, NLB …) stabilno dr\u017ei nad 3000 to\u010dkami in dokazuje, da je denar na roko trenutno kralj. Zanimivo pa je na trgih v razvoju. Vlagatelji mislijo, da z nakupom indeksov razpr\u0161ijo tveganje po razli\u010dnih industrijah, pa je v resnici skoraj vse skupaj en velik, visoko koncentriran sklad podjetij, ki zagotavljajo vse potrebno za delovanje umetne inteligence. Samo tri azijska podjetja (TSMC, Samsung in SK Hynix) predstavljajo ve\u010d kot 28 odstotkov indeksa in bodo letos prispevala ve\u010d kot polovico rasti dobi\u010dkov. Zahod je pa\u010d la\u010den \u010dipov.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tPoletni urnik objav borznih komentarjev<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tUrnik objav borznih komentarjev bo v prihodnjih dveh mesecih po\u010ditni\u0161ki. Ohranjali bomo tedenske komentarje (ob nedeljah), finan\u010dnih \u010dlankov ob sredah pa do konca avgusta ne bo. Hvala za razumevanje.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Apple
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tApple je v \u010detrtek napovedal podra\u017eitev prenosnikov MacBook in tablic iPad, kar je nujni odziv podjetja na vi\u0161je stro\u0161ke pomnilni\u0161kih in shranjevalnih komponent. Pri\u010dakovati je tudi dra\u017eje pametne telefone iPhone, ve\u010d pa bo znanega predvsem na tradicionalni septembrski predstavitvi novih izdelkov. Tim Cook je za The Wall Street Journal prej\u0161nji teden povedal, da Apple zaradi nara\u0161\u010dajo\u010dih stro\u0161kov komponent, katerih cene v nebo poganja razmah umetne inteligence, ne bo mogel ohranjati zdaj\u0161njih cen. Razmere je primerjal s stoletnimi poplavami in dodal, da v ve\u010d kot \u0161tiridesetih letih svoje kariere \u0161e ni do\u017eivel \u010desa podobnega. Applove delnice so v \u010detrtek izgubile ve\u010d kot pet odstotkov vrednosti, kar je bil njihov najve\u010dji enodnevni padec po februarju. Podra\u017eitve pomnilni\u0161kih komponent zvi\u0161ujejo tudi cene \u0161tevilnih drugih izdelkov, od televizorjev do avtomobilov. Foto: Reuters<\/p>\n

Zlato pod 4000 dolarjev, bitcoin pod 60 tiso\u010d
Plemenite kovine \u0161e naprej vidno izgubljajo, zlato je (zaradi jastrebjih stali\u0161\u010d vodstva Ameri\u0161ke centralne banke in mo\u010dnej\u0161ega dolarja) prvi\u010d po novembru pogledalo pod 4000 dolarjev za 31,1-gramsko un\u010do. Od januarskega vrha je bilo s tem oddaljeno ve\u010d kot 30 odstotkov. \u0160e precej bolj divja nihanja je opaziti pri srebru. Kriptovalute prav tako ne najdejo novega zagona. Mihajlo Todurov: “Kripto se je ta mesec soo\u010dil s kruto realnostjo. Pravljica o bitcoinu kot ‘digitalnem zlatu’ je uradno kon\u010dana. Obna\u0161a se kot zelo volatilna tehnolo\u0161ka delnica in je zdrsnil pod 60 tiso\u010dakov. Institucionalni denar trenutno pospe\u0161eno be\u017ei iz bitcoinovskih ETF-ov v ameri\u0161ke dr\u017eavne obveznice s 4,5-odstotnim donosom.”<\/p>\n

Veliko navdu\u0161enje nad strojno opremo
Za konec se vrnimo k tehnolo\u0161kim delnicam. “Vlagatelji so postali ekstremno izbir\u010dni, ‘software’ ni ve\u010d seksi, ‘hardware’ pa se razgrabi. Te\u010daj Western Digitala je denimo (kljub ve\u010d kot 20-odstotnemu padcu v zadnjem tednu) letos posko\u010dil za 212 odstotkov, ker UI-podatkovni centri kupujejo vsak disk, ki ga najdejo. Za piko na i pa je pri\u0161el \u0161e Musk z za\u010detno javno prodajo delnice SpaceXa, ki mu je uspel zgodovinski vstop na borzo.” A vendarle je ravno SpaceX tisti, kjer so \u0161tevilni dvignili obrvi, sploh po hitri streznitvi (padec delnice z 225 na 150 dolarjev), ki je sledila za\u010detnemu navdu\u0161enju. Prav zato OpenAI resno razmi\u0161lja o tem, da bi svoj borzni debi prestavil na prihodnje leto. \u017delja, da je podjetje ovrednoteno na tiso\u010d milijard dolarjev (en bilijon) je namre\u010d zelo velika, zavedanje, da bi bilo ta mejnik te\u017eko dose\u010di z leto\u0161njim IPO-jem, pa prav tako.<\/p>\n

\u010ceprav pogosto poudarjamo, kako je predvsem tehnolo\u0161ki sektor delni\u0161ke indekse letos poganjal v rekordne vi\u0161ave, pa je tudi v tem sektorju veliko delnic, ki so letos v globoko medvedjem trendu. Izstopajo Coinbase (-69 %), Oracle (-57 %) in Salesforce (-57 %).<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Newyor\u0161ki delni\u0161ki indeksi, ki so letos pridno postavljali rekordne vrednosti, so se v zadnjih dneh z izjemo Dow…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":141833,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[11354,81,38361,82,15633,38360,38362,3088,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":["post-141832","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-bitcoin","tag-business","tag-digitalno-zlato","tag-economic","tag-fed","tag-micron","tag-mihajlo-todurov","tag-mmc-jev-borzni-komentar","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116826184611830529","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/141832","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=141832"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/141832\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/141833"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=141832"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=141832"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=141832"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}