{"id":141983,"date":"2026-06-28T09:06:16","date_gmt":"2026-06-28T09:06:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/141983\/"},"modified":"2026-06-28T09:06:16","modified_gmt":"2026-06-28T09:06:16","slug":"skrita-epidemija-dusevnih-stisk-mladih-zakaj-je-sistem-ne-dohaja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/141983\/","title":{"rendered":"Skrita epidemija du\u0161evnih stisk mladih: zakaj je sistem ne dohaja?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Igor
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tIgor E. Bergant. Foto: Adrian Pregelj<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

A za \u0161tevilne med njimi se z zadnjim \u0161olskim zvonjenjem ne kon\u010da le \u0161olsko leto \u2013 pretrga se tudi najpomembnej\u0161a socialna mre\u017ea, ki jo imajo: so\u0161olke in so\u0161olci v razredu, prijateljski stiki na hodniku, \u0161olski psiholog, razrednik, ki vsako jutro vpra\u0161a, kako je. Prav v tej prekinitvi, v navidezni osvobodilni ti\u0161ini, se za nekatere mlade za\u010dne najte\u017eje obdobje leta.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Simboli\u010dni paradoks \u2013 po\u010ditnice kot osvoboditev in hkrati kot tveganje \u2013 je rde\u010da nit predzadnje epizode Debate z Bergantom pred poletnim premorom. Tema, ki so jo gledalci in poslu\u0161alci predlagali najpogosteje v leto\u0161nji sezoni: du\u0161evno zdravje otrok, mladostnikov in mladih pri nas. Oddaja se ne bo zadovoljila z nizanjem znanih statistik. Poskusila bo dregniti v sistemske rane in teme, ki jih poznamo premalo ali si jih preprosto ne upamo poimenovati.<\/p>\n

\u0160tevilke: znane in zgovorne<\/p>\n

Statistike o du\u0161evnem zdravju mladih v Sloveniji so z leti postale skoraj rutinska uvodna opomba v pogovorih. A rutina teh podatkov ni opravi\u010dilo, da bi se jih navadili.<\/p>\n

Vsak \u0161esti mladostnik v Sloveniji do\u017eivlja ob\u010dutke osamljenosti. Enako \u0161tevilo \u2013 17 odstotkov \u2013 jih je v zadnjem letu resno razmi\u0161ljalo o samomoru. Obse\u017ena lanska raziskava Fakultete za dru\u017ebene vede Univerze v Ljubljani je ugotovila, da 20 odstotkov mladih med 16. in 24. letom ocenjuje svoje du\u0161evno zdravje kot zelo slabo ali slabo \u2013 \u010deprav ga 47 odstotkov ocenjuje kot dobro. NIJZ opa\u017ea, da so se hospitalizacije deklic do 14. leta v desetih letih skoraj potrojile: z 0,43 na 1,2 hospitalizacije na tiso\u010d oseb. Poraba zdravil za du\u0161evne motnje pri otrocih in mladostnikih se je pove\u010dala za 48 odstotkov. 22 odstotkov mladostnikov ima povi\u0161ano verjetnost depresije (HBSC 2022) \u2013 skok s 13,4 odstotka v letu 2018. Skoraj tretjina \u2013 35,7 odstotka \u2013 mladostnikov tedensko do\u017eivlja vsaj dva psihosomatska simptoma.<\/p>\n

In vendar: skoraj tretjina mladih, ki je v letu 2024\/25 razmi\u0161ljala o iskanju pomo\u010di, te pomo\u010di ni poiskala.<\/p>\n

Da ne gre za izklju\u010dno slovenski pojav, potrjuje mednarodna primerjalna \u0161tudija Glas Mladih! (projekt Erasmus+) s 391 udele\u017eenci iz Avstrije, Finske, Severne Makedonije, Portugalske in Slovenije. Velik dele\u017e mladih ne ve, kje in kako poiskati pomo\u010d \u2013 celo v okoljih, kjer podporne slu\u017ebe dejansko obstajajo. Mladinski delavci zaznavajo porast stresa (94,7 odstotka), slabe samopodobe (81,6 odstotka) in anksioznosti (79 odstotkov). Ovire pri iskanju pomo\u010di so povsod podobne: stro\u0161ki, stigma, \u010dasovne omejitve in skrbi za zasebnost.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Infografika
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tInfografika je bila narejena s pomo\u010djo umetne inteligence. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tTrije gostje: trije zorni koti<\/p>\n

Tema zahteva poglede iz \u0161olske prakse, javnega zdravja in civilne dru\u017ebe. Oddaja Debate z Bergantom bo v studiu gostila tri sogovornike, ki skupaj tvorijo celovito sliko tega, s \u010dim se spoprijemajo Slovenija in zlasti na\u0161e mlaj\u0161e generacije.<\/p>\n

Barbara Sto\u017eir Curk: Je psihologinja v svetovalni slu\u017ebi Osnovne \u0161ole Solkan in predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobra\u017eevanju pri Dru\u0161tvu psihologov Slovenije. Ne bo govorila le na temelju svojega znanja in izku\u0161enj, povzemala bo tudi stali\u0161\u010da \u0161olskih psihologov po vsej vertikali \u2013 od vrtca do srednje \u0161ole.<\/p>\n

Kar gostja opa\u017ea v svojem delu, je skrb vzbujajo\u010de: u\u010denci imajo vse ve\u010d te\u017eav s samoregulacijo u\u010denja, z vzdr\u017eevanjem odnosov z vrstniki, s spopadanjem z dru\u017einskimi krizami. Lo\u010ditve star\u0161ev otroke ne prizadenejo samo \u010dustveno \u2013 pogosto si nalo\u017eijo breme krivde. Te\u017eave so \u0161ir\u0161e: postajamo dru\u017eba vse bolj izrazitega individualizma, obenem pa so mladi soo\u010deni z vse vi\u0161jim pritiskom pri\u010dakovanj \u0161ole, star\u0161ev in dru\u017ebenih omre\u017eij.<\/p>\n

V strokovnih krogih je \u017ee dalj \u010dasa znana sistemska te\u017eava, ki pa je kljub temu premalo sli\u0161ana: \u0161olski psihologi so pogosto prvi in edini strokovnjaki, ki jih otroci v stiski sploh sre\u010dajo \u2013 hkrati pa so normativno preobremenjeni. V oddaji bo spregovorila o tem, ali je vloga \u0161olskega psihologa sploh jasno opredeljena, kdaj otrokovi potrebi zadosti in kdaj ga mora po pomo\u010d napotiti naprej. In kaj se zgodi, ko se \u0161olsko leto kon\u010da. Ali svetovalni strokovnjaki v \u0161olah z ranljivimi otroki izgubijo stik? Ali obstajajo ustrezni protokoli tudi za po\u010ditni\u0161ke mesece?<\/p>\n

Patrik Senica: Tudi on je psiholog, zaposlen je na Obmo\u010dni enoti Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje v Celju in je strokovni sodelavec programa #tosemjaz, ki letos praznuje 25 let delovanja. Prav ta program je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), mednarodna gospodarska organizacija razvitih dr\u017eav, ki sprejemajo na\u010dela predstavni\u0161ke demokracije in svobodnega trga, leta 2024 izbrala kot prvi slovenski primer dobre prakse na podro\u010dju du\u0161evnega zdravja. Program temelji na dveh stebrih: spletni svetovalnici tosemjaz.net (najstarej\u0161a in najve\u010dja tovrstna svetovalnica v Sloveniji) in preventivnem delu v \u0161olah z delavnicami socialno-\u010dustvenih ve\u0161\u010din.<\/p>\n

Senica v javnih nastopih opozarja na paradoks sodobnosti: \u010deprav je virov pomo\u010di v Sloveniji sorazmerno veliko \u2013 spletne svetovalnice, svetovalnice Posvet, centri za du\u0161evno zdravje \u2013 mladi za ve\u010dino od njih preprosto ne vedo. To ni te\u017eava raznolikosti ponudbe, temve\u010d te\u017eava dosega.<\/p>\n

Dodatna te\u017eava so tudi \u010dakalne dobe za pedopsihiatri\u010dni pregled, ki v Sloveniji dosegajo absurdno dol\u017eino. Tveganje, da sistem v akutnih primerih ni dovolj hiter, je veliko. Ker pa mladi tudi med \u010dakanjem niso brez stisk, se v prazen prostor vrine umetna inteligenca, kar nevarnosti daje nove razse\u017enosti. Kako se lahko kot dru\u017eba spoprimemo s tem?<\/p>\n

Ur\u0161a Skube: Je generalna sekretarka Mladinskega sveta Slovenije (MSS), krovne organizacije, ki zastopa mlade od 15. do 29. leta. MSS je leta 2026 organiziral hekaton “Shekajmo du\u0161evno zdravje”, na katerem so mladi sami opredelili klju\u010dne stiske in re\u0161itve. Ugotovitve se skladajo z mednarodnimi izsledki: mladi si \u017eelijo biti sli\u0161ani in biti del re\u0161itev, ne le subjekt ukrepov.<\/p>\n

Ur\u0161a Skube v oddajo prina\u0161a posebno vrednost: dolgoletno aktivno \u010dlanstvo v Dru\u0161tvu pode\u017eelske mladine Suha krajina ji daje vpogled v posebne vidike du\u0161evnega zdravja na slovenskem pode\u017eelju. Tam se mladi spoprijemajo z dvojno ranljivostjo: geografsko oddaljenostjo od specialisti\u010dne pomo\u010di in socialnim nadzorom skupnosti, kjer je iskanje pomo\u010di vidnej\u0161e in zato lahko bolj stigmatizirajo\u010de. Prepri\u010danje, da so du\u0161evne stiske otrok in mladih predvsem te\u017eava urbanih okolij, je zmotno. Tudi romanti\u010dni pogled na pode\u017eelje kot prostor idile je lahko nepopoln in zavajajo\u010d.<\/p>\n

V oddaji bo Ur\u0161a Skube zagotovo opozorila na na\u010delo MSS-ja “ni\u010d o nas brez nas” in poudarila, da du\u0161evnega zdravja ni mogo\u010de obravnavati lo\u010deno od strukturnih te\u017eav: stanovanjska kriza, negotovost zaposlitve, ekonomska odvisnost od star\u0161ev.<\/p>\n

Sistemski zastoji: kje to\u010dno nas lahko skrbi?<\/p>\n

Razprava bo odprla \u0161tiri klju\u010dne sistemske te\u017eave, ki zaostajanje slovenskega sistema pojasnjujejo bolje kot katera koli agregirana statistika.<\/p>\n

\u010cakalne dobe, ki postanejo ovira same po sebi. Centri za du\u0161evno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo na 22 lokacijah po vsej Sloveniji. Prej\u0161nja vlada je sprejela Akcijski na\u010drt 2025\u20132028, ki predvideva \u0161iritev mre\u017ee in skraj\u0161anje \u010dakalnih dob, a uresni\u010devanje zaostaja za potrebami. Tisto, kar bi bilo ob pravo\u010dasni obravnavi re\u0161ljivo, se ob zamujanju poglablja.<\/p>\n

Ob tem ka\u017ee opozoriti tudi na geografsko neenakost. Centri so prete\u017eno v ve\u010djih mestih. Ju\u017eni del Slovenije je v najslab\u0161em polo\u017eaju. Za otroka je pot iz oddaljenega pode\u017eelskega kraja do strokovnjaka geografska in psiholo\u0161ka ovira.<\/p>\n

Te\u017eava je tudi v preobremenjenosti svetovalnih delavcev. \u0160olski psihologi so pogosto edini strokovnjaki v otrokovem neposrednem okolju, a normativ ostaja visok. Ko je svetovalec preobremenjen, postane interventna sila, ki se lahko odzove \u0161ele, ko je marsikaj \u017ee zamujeno.<\/p>\n

Naposled je tu \u0161e stigma: ovira, ki jo vidimo, a jo slabo merimo. Skoraj tretjina mladih razmi\u0161lja o iskanju pomo\u010di, pa je ne poi\u0161\u010de. Strah pred stigmo ostaja gonilna sila nedelovanja. V javnem govoru smo stigmo “normalizirali”, a negativna stali\u0161\u010da se reproducirajo naprej \u2013 tudi prek odraslih in \u0161e zlasti prek dru\u017ebenih omre\u017eij.<\/p>\n

Umetna inteligenca kot la\u017eni terapevt: nevaren nadomestek za pogovor<\/p>\n

Ena od tem, ki jih bo oddaja odprla in ki se jih v javnosti \u0161e nismo dovolj resno lotili: mladi vse pogosteje i\u0161\u010dejo psihologa v umetni inteligenci. \u010ce nima\u0161 nikogar, ki bi te poslu\u0161al brez obsojanja, je anonimni digitalni sogovornik na prvi pogled privla\u010dna mo\u017enost. Aplikacije umetne inteligence so vedno dostopne in nikoli ne obsojajo uporabnika.<\/p>\n

Vsekakor bo zanimivo sli\u0161ati, kaj bodo o tem povedali gostje. V tujini so \u017ee dokumentirani primeri, ko je pogovorni robot umetne inteligence uporabnika napeljeval k samomoru \u2013 in vsaj en tak primer se je tragi\u010dno kon\u010dal.<\/p>\n

Eno izmed klju\u010dnih vpra\u0161anj, tudi v oddaji, bo: zakaj sploh pridemo do to\u010dke, ko je stroj bolj zaupanja vreden sogovornik kot \u017eiva oseba? In kaj to pove o tem, kako smo kot skupnost poskrbeli za mlade?<\/p>\n

Pode\u017eelje: manj opa\u017eena kriza<\/p>\n

Razmerje med urbanim in ruralnim prebivalstvom v Sloveniji je izjemno: 50 : 50. To je v evropskem merilu redkost in v marsi\u010dem velika vrednost.<\/p>\n

Mladi na pode\u017eelju se spoprijemajo s posebnimi pritiski, ki jih urbanim vrstnikom pogosto ni treba razumeti. Na kmetiji ni jasne lo\u010dnice med delom in po\u010ditkom. Ko se \u0161olsko leto kon\u010da, mladi nimajo ve\u010d prostega \u010dasa \u2013 dobijo ve\u010d dela. Geografska oddaljenost od strokovne pomo\u010di se prepleta s socialnim nadzorom skupnosti, kjer je obisk psihologa bolj opa\u017een, kar pove\u010duje mo\u017enost stigmatizacije.<\/p>\n

MSS je v zadnjih letih razvil konkretne projekte za to populacijo \u2013 med njimi projekt Polje mo\u010di in strokovno sodelavko za psihosocialno podporo kmetom na kmetijsko-gozdarski zbornici, ki deluje od leta 2024. Ur\u0161a Skube bo v oddaji povedala, kaj nam ti programi povedo o tem, koliko generacij pode\u017eelskih mladih je odraslo brez tega, kar so v mestnih okoljih imeli vrstniki.<\/p>\n

Re\u0161itve: konkretne in sistemske<\/p>\n

Debate z Bergantom zagotovo niso oddaja, ki bi se zadovoljila z diagnostiko. Zadnji del razprave bo \u2013 kot vedno \u2013 namenjen re\u0161itvam, ne abstraktnim, temve\u010d takim, ki jih je mogo\u010de izvesti. Kak\u0161ne konkretne re\u0161itve bodo predlagali gostje?<\/p>\n

Umestitev izbrane teme oddaje ob za\u010detku poletnih po\u010ditnic ni naklju\u010dje. Poletje, kot re\u010deno, ima ve\u010d plati. Za tiste z dobro socialno mre\u017eo in dostopom do prosto\u010dasnih dejavnosti je to res \u010das svobode. Za tiste, ki \u017eivijo v konfliktnih doma\u010dih okoljih ali so geografsko izolirani, je prekinitev \u0161olske rutine tudi prekinitev edinega strukturiranega socialnega okolja, ki ga imajo.<\/p>\n

Podatki spletne svetovalnice tosemjaz.net ka\u017eejo, da krivulja obiskov sledi \u0161olskemu tempu in naraste tudi v vrhuncu po\u010ditnic, ko je osamljenost najmo\u010dnej\u0161a. Poletje ni po\u010ditek za vse. Tudi glede tega bodo gostje predlagali konkretne korake.<\/p>\n

Televizijska debata ni zgolj format za izmenjavo mnenj. Je prostor, v katerem se s pomo\u010djo strokovnjakov in glasnikov generacij gradi javno razumevanje kompleksnih te\u017eav.<\/p>\n

Epizoda o du\u0161evnem zdravju mladih bo predvajana ob 21.55 na 1. programu TV Slovenija. Po tem bo dostopna na RTV 365, Spotify in Apple Podcasts. Stik z uredni\u0161tvom je na voljo na elektronskem naslovu debatezbergantom@rtvslo.si<\/a>.<\/p>\n

Prihodnji teden, 5. julija, bo debata posvetila pozornost morju: kako se spreminjajo na\u0161e in druga morja, kako to vpliva na \u017eivljenje v njih in na na\u0161a \u017eivljenja ter kaj lahko za morje \u2013 iz katerega navsezadnje izhaja \u017eivljenje \u2013 storimo kot posamezniki in skupnost.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Igor E. Bergant. Foto: Adrian Pregelj Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google A za \u0161tevilne med njimi…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":126375,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[325,1911,538,1126,59,61,62,37,58,60,38,18162],"class_list":["post-141983","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-dusevno-zdravje","tag-mladi","tag-pocitnice","tag-pomoc","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-stigma"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116826943447763036","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/141983","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=141983"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/141983\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/126375"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=141983"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=141983"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=141983"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}