Astrophysical Journal<\/a>, astrofizika Vishal Gajjar in Grayce Brown predstavljata tezo, da turbulentna plazma v neposredni bli\u017eini zvezd deluje kot mo\u010dan naravni motilec.<\/p>\nNatan\u010dne frekvence<\/p>\n
Do sedaj so se radijski astronomi pri iskanju tujih tehnologij osredoto\u010dali izklju\u010dno na tako imenovane ozkopasovne signale. Gre za ostre, izjemno natan\u010dne frekven\u010dne vrhove, ki zasedajo nekaj hertzov in se v naravi prakti\u010dno ne pojavljajo. Njihov obstoj bi bil jasen dokaz umetnega izvora.<\/p>\n
\u010ceprav to odkritje ne ponuja dokon\u010dnega odgovora na sloviti Fermijev paradoks \u2013 znano neskladje med veliko verjetnostjo obstoja naprednega \u017eivljenja in popolnim pomanjkanjem dokazov zanj \u2013, po mnenju strokovnjakov klju\u010dno spreminja metodologijo prihodnjega raziskovanja.<\/p>\n
Vendar pa nova dognanja ka\u017eejo na pomanjkljivost te metode. Ko tak\u0161en oster radijski \u017earek potuje skozi gosto, turbulentno zvezdno plazmo, se njegova frekvenca razpr\u0161i. Njegova mo\u010d se razpr\u0161i \u010dez \u0161ir\u0161i frekven\u010dni pas, zaradi \u010desar signal, ko kon\u010dno dose\u017ee Zemljo, preprosto zdrsne pod prag zaznavnosti na\u0161ih obstoje\u010dih radijskih teleskopov.<\/p>\n
Raziskovalca in\u0161tituta SETI ugotavljata: \u00bbSporo\u010dilo morda obstaja, vendar ga na\u0161i instrumenti zaradi razpr\u0161itve preprosto ne vidijo ve\u010d.\u00ab<\/p>\n
Da bi natan\u010dno prilagodili model motenj, se je znanstvena ekipa oprla na zgodovinske meritve Nasinih vesoljskih sond Mariner 4 in Viking iz \u0161estdesetih in sedemdesetih let prej\u0161njega stoletja. Analiza, kako je Son\u010deva korona vplivala na komunikacijo z njimi, je slu\u017eila kot osnova za simulacijo radijskih razmer okoli drugih zvezd v galaksiji.<\/p>\n
Stare zvezde<\/p>\n
Ugotovitve so \u0161e posebej skrb vzbujajo\u010de pri rde\u010dih pritlikavkah, znanih tudi kot zvezde tipa M. Te predstavljajo kar tri \u010detrtine vseh zvezd v Rimski cesti. Ker gre za izjemno stare zvezde, v astrobiologiji veljajo za najbolj obetavna okolja, kjer bi tuje civilizacije imele dovolj \u010dasa za razvoj. Paradoksalno pa so prav planetarni sistemi rde\u010dih pritlikavk najbolj izpostavljeni hudim zvezdnim vetrovom in ogromnim izbruhom plazme. Posledi\u010dno to pomeni, da so najverjetnej\u0161i viri zunajzemeljskega \u017eivljenja hkrati tisti, ki jih je zaradi naravnega radijskega \u0161uma najte\u017eje poslu\u0161ati.<\/p>\n
\u010ceprav to odkritje ne ponuja dokon\u010dnega odgovora na sloviti Fermijev paradoks \u2013 znano neskladje med veliko verjetnostjo obstoja naprednega \u017eivljenja in popolnim pomanjkanjem dokazov zanj \u2013, po mnenju strokovnjakov klju\u010dno spreminja metodologijo prihodnjega raziskovanja. Znanstvena srenja re\u0161itev vidi predvsem v omejitvah na\u0161ih trenutnih orodij, ne nujno v praznem vesolju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Radijski teleskop, ki je usmerjen proti Mle\u010dni cesti \/ Foto: Istock Smo nezemljane doslej iskali narobe? Vesoljsko vreme…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":142365,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[16273,38467,32,35,31,34,36,35128,38466,20468,38468,38463,37,38,33,28471,38464,38465],"class_list":["post-142364","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-astrofizika","tag-fermijev-paradoks","tag-headlines","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-plazma","tag-radijski-signali","tag-raziskave-vesolja","tag-rdece-pritlikavke","tag-seti","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-vesoljsko-vreme","tag-zunajzemeljska-inteligenca","tag-zvezdni-vetrovi"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116829011604399155","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/142364","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=142364"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/142364\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/142365"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=142364"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=142364"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=142364"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"Radijski](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Wide-iStock-1055485038-1000.webp\")
<\/p>\n![\"Povsem](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Wide-iStock-2107995412-400.webp\")
<\/p>\n