\n ![\"Google](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/1782686590_326_dnevnik_gps_badge.png\")
\n <\/a><\/p>\nNova vizija mesta, ki naj bi do leta 2045 Ljubljano spremenila v \u0161e bolj zeleno, izpostavlja tudi kon\u010dno mo\u017enost, da bi bili reki Sava in Ljubljanica dovolj \u010disti za kopanje. Ljubljanski pod\u017eupan in eden izmed avtorjev vizije Rok \u017dnidar\u0161i\u010d je pojasnil, da obe reki izvirata v drugih ob\u010dinah, zato tak\u0161na ureditev ni odvisna le od Mestne ob\u010dine Ljubljana.<\/p>\n
\u00bbLjubljanica pokriva pribli\u017eno tretjino slovenskega ozemlja, \u010deprav se morda ne zdi tako, pokriva namre\u010d celoten notranjski del. Vemo, da ima ve\u010d razli\u010dnih imen in obsega velik teritorij. Ko na koncu izvira kot Ljubljanica v Mo\u010dilniku, za\u010dne te\u010di po Ljubljanskem barju. Barjanska prst je tista, zaradi katere Ljubljanica po vseh standardih ne bo nikoli povsem plavalna reka. Bo pa kopalna reka po standardih, kot so jih poznali v\u010dasih,\u00ab je povedal. \u017de kmalu naj bi re\u0161ili te\u017eave s fekalnim onesna\u017eevanjem Ljubljanice. \u00bbS tremi vejami, ki smo jih predvideli v viziji, ga bomo odpravili skoraj 100-odstotno. Izjema so tisti deli, ki so zaradi topografije nedostopni in do katerih, to so samotne kmetije in zaselki, nima smisla vle\u010di kanalizacije, saj se to lahko re\u0161uje z malimi \u010distilnimi napravami,\u00ab je dodal.<\/p>\n
Virov onesna\u017eenja je ve\u010d<\/p>\n
Strokovnjaka z oddelka za okoljsko gradbeni\u0161tvo na Fakulteti za gradbeni\u0161tvo in geodezijo v Ljubljani Nata\u0161a Atanasova in Matej Radinja sta za Dnevnik \u017ee leta 2024 opozorila, da Ljubljanico onesna\u017eujejo trije glavni viri. To so kmetijska dejavnost v povirju, izpusti iz greznic v naseljih, ki niso priklju\u010dena na kanalizacijo, in razbremenilniki me\u0161anega kanalizacijskega sistema. Po njuni takratni oceni pa priklju\u010ditev naselij na kanalizacijo ni re\u0161itev, ki bi prinesla trajno odsotnost onesna\u017eenja.<\/p>\n
Barjanska prst je tista, zaradi katere Ljubljanica po vseh standardih ne bo nikoli povsem plavalna reka. Bo pa kopalna reka po standardih, kot so jih poznali v\u010dasih.<\/p>\n
Rok \u017dnidar\u0161i\u010d, ljubljanski pod\u017eupan in eden izmed avtorjev vizije\u200b<\/p>\n
Klju\u010dno bi bilo namre\u010d re\u0161iti tudi ob\u010dasne vire onesna\u017eevanja, ki jih predstavlja prelivanje prek kanalizacijskih razbremenilnikov. \u00bbEna izmed re\u0161itev bi bila siva infrastruktura, kar so podzemni zadr\u017eevalniki za zadr\u017eevanje in prepre\u010devanje izlitja najbolj onesna\u017eene vode. To je prvi val, ko po su\u0161nem obdobju padavine spirajo vso nesnago z ulic v reko,\u00ab je takrat pojasnil Radinja. Gre za eno izmed re\u0161itev, ki so jo mestne oblasti uporabljale tudi za \u010di\u0161\u010denje Sene pred olimpijskimi igrami v Parizu.<\/p>\n
Mestno kopali\u0161\u010de na ljubljanski \u0160pici, kjer so se obiskovalci v poletnih mesecih lahko kopali v Ljubljanici, se je uradno zaprlo leta 1957. Idejo o tem, da bi se Ljubljan\u010dani zopet lahko kopali v mestni reki, pa je pred volitvami leta 2006 napovedal ljubljanski \u017eupan Zoran Jankovi\u0107. A njegova prizadevanja do sedaj niso bila najuspe\u0161nej\u0161a. V zadnjih 20 letih so se namre\u010d le vrstile napovedi o tem, da bi se kopali \u017ee kmalu.<\/p>\n
Prisotni dve bakteriji<\/p>\n
Prvi\u010d so se napovedi pojavile \u017ee leta 2012, a po mikrobiolo\u0161kih analizah reke je obljuba o kopanju v Ljubljanici \u017ee v tem letu splavala po vodi. Naslednje meritve so izvedli leta 2014, ko so bile mikrobiolo\u0161ke razmere nekoliko ustreznej\u0161e, a so se po intenzivnih padavinah zopet mo\u010dno poslab\u0161ale. Jankovi\u0107 je obljubo premaknil na leto 2017 in nato ugotovil, da izvedba kopalnih na\u010drtov ne bo mogo\u010da vse do leta 2018.<\/p>\n
<\/p>\n ![\"18.04.2026.](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Wide-A33A0140__1_-400.webp\")
<\/p>\n
ZA LEP\u0160O LJUBLJANO<\/p>\n
(FOTO) Neko\u010d iz Ljubljanice potegnili 38 koles, danes nekaj elektri\u010dnih skirojev<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
Po napovedih iz leta 2025 pa naj bi se Ljubljan\u010dani na \u0160pici lahko kopali \u017ee letos. Na ob\u010dini so takrat sprejeli sklep, da se bo Ljubljanica preuredila, podpisali pa so tudi pogodbo \u0161tirih dele\u017enikov v vrednosti 55 milijonov evrov. Naplavljeni mulj so iz reke sicer za\u010deli \u010distiti \u017ee lani. \u017dupan je takrat izpostavil \u0161e bistveno dokon\u010danje kanalizacijskega omre\u017eja v Ljubljani, ki naj bi izbolj\u0161alo kakovost vode.<\/p>\n
Analiza vode Agencije RS za okolje je sicer takrat pokazala, da so v reki \u0161e vedno prisotna posamezna preseganja mikrobiolo\u0161kih parametrov, torej dveh bakterij, E. coli in enterokokov, ki so indikator fekalnega onesna\u017eenja. Tak\u0161na preseganja so v analizi zaznali predvsem pri gostilni Livada in na \u0160pici, zaradi \u010desar reka doslej ni dosegla statusa kopalne vode.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Napovedi o kopanju v Ljubljanici naj bi se uresni\u010dile do leta 2045. Foto: Nik Erik Neubauer Dolgoletne Jankovi\u0107eve…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":142548,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[38506,30177,124,16063,38507,62,37,58,60,38],"class_list":["post-142547","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-kopalna-voda","tag-kopanje","tag-ljubljana","tag-ljubljanica","tag-mikrobioloski-rezultati","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116830297701056250","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/142547","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=142547"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/142547\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/142548"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=142547"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=142547"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=142547"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"Dolgoletne](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Wide-2708nen_009-1000.webp\")
<\/p>\n