{"id":142846,"date":"2026-06-29T07:52:09","date_gmt":"2026-06-29T07:52:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/142846\/"},"modified":"2026-06-29T07:52:09","modified_gmt":"2026-06-29T07:52:09","slug":"slovenec-za-depozit-dobi-14-odstotka-evropa-245-kje-naloziti-uspavani-denar","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/142846\/","title":{"rendered":"Slovenec za depozit dobi 1,4 odstotka, Evropa 2,45, kje nalo\u017eiti uspavani denar"},"content":{"rendered":"<p class=\"wp-block-paragraph\">Na slovenskih ban\u010dnih ra\u010dunih le\u017ei okoli 24 milijard evrov prihrankov gospodinjstev, na katerih obresti skoraj ni. To je 86 odstotkov vseh vlog, ka\u017eejo podatki Banke Slovenije. Slovenske banke za vloge ponujajo ene najni\u017ejih obrestnih mer v Evropi, junijski dvig obrestne mere ECB pa je razmik med njihovim zaslu\u017ekom in tem, kar prejme var\u010devalec, \u0161e pove\u010dal.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Po podatkih Evropske centralne banke je Slovenec za enoletno vezavo dobil okoli 1,4 odstotka, evrsko povpre\u010dje pa je bilo 2,45 odstotka, kar dr\u017eavo po analizi Zveze potro\u0161nikov Slovenije uvr\u0161\u010da na dno evropske lestvice. Neto obrestna mar\u017ea slovenskega ban\u010dnega sistema je bila v prvi polovici leta 2025 najvi\u0161ja med dr\u017eavami evrskega obmo\u010dja. Evropska centralna banka bankam za prese\u017ena sredstva pla\u010duje 2,25 odstotka, ve\u010dino razmika med to mero in skoraj ni\u010delno obrestjo za vloge na vpogled pa banke zadr\u017eijo zase.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tretjo izdajo dr\u017eavne ljudske obveznice, oznako RS99, je ministrstvo za finance med vpisom marca dvignilo z 2,6 na 3,0 odstotka, potem ko so se razmere na dol\u017eni\u0161kih trgih spremenile. Obveznica ima triletno ro\u010dnost, dr\u017eava zanjo jam\u010di do 250.000 evrov, dvakrat ve\u010d kot za ban\u010dno vlogo. Obresti so skupaj z obrestmi iz vlog neobdav\u010dene do tiso\u010d evrov na leto. Sredstva je mogo\u010de pred dospetjem prodati na Ljubljanski borzi.<\/p>\n<p>KAM Z USPAVANIM DENARJEMNalo\u017ebaDonosLikvidnostJamstvoVpogledni ra\u010dunokoli 0,1 %takoj\u0161nja100.000 \u20acVezana vloga (1 leto, povpre\u010dje)okoli 1,4 %ob zapadlosti100.000 \u20acNeobanka (Trade Republic)okoli 2,25 %dnevna100.000 \u20acLjudska obveznica RS993,0 %prodaja na borzi250.000 \u20acLider.si | Viri: Banka Slovenije, ECB, Ministrstvo za finance<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Nem\u0161ka neobanka Trade Republic na nevezana sredstva pla\u010duje obrestno mero, vezano na depozitno mero ECB, ki je zdaj 2,25 odstotka. Obresti obra\u010dunava dnevno, sredstva pa jam\u010di do 100.000 evrov prek nem\u0161ke sheme. Revolut denar nalaga v sklade denarnega trga, kjer ostaja dostopen.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Posamezne banke za dalj\u0161e ro\u010dnosti ponujajo blizu treh odstotkov, ve\u010dkratnik tega, kar prinese vpogledni ra\u010dun. Med ponudbami so velike razlike, primerjava se izpla\u010da.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Denar na vpoglednem ra\u010dunu je dosegljiv takoj, ljudska obveznica ve\u017ee sredstva za tri leta, neobanke jam\u010dijo prek tujih shem. Obresti pri neobankah Finan\u010dna uprava obravnava kot obresti iz depozitov, ob skupnem znesku nad tiso\u010d evrov na leto je treba vlo\u017eiti dav\u010dno napoved. Inflacija, ki jo Banka Slovenije za letos napoveduje pri 3,6 odstotka, realni donos zni\u017ea, pri triodstotni obveznici ostane komaj pozitiven. Del prihrankov na dosegljivem ra\u010dunu je za nepredvidene izdatke smiseln.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pri vpla\u010dilu 10.000 evrov prinese ljudska obveznica 300 evrov obresti na leto, vpogledni ra\u010dun pri 0,11 odstotka pribli\u017eno enajst.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na slovenskih ban\u010dnih ra\u010dunih le\u017ei okoli 24 milijard evrov prihrankov gospodinjstev, na katerih obresti skoraj ni. To je&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":142847,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[4971,5518,4523,34668,16679,65,66,34,37,60,38],"class_list":["post-142846","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-banka","tag-borza","tag-denar","tag-depozit","tag-ecb","tag-europe","tag-evropa","tag-novice","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116832314645799465","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/142846","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=142846"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/142846\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/142847"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=142846"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=142846"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=142846"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}