![\"Aleksander](\"\/media\/img\/7b\/91\/7389704defe24e51b391.png\"\/)
<\/p>\nDirektor Elesa Aleksander Mervar opozarja, da brez konkretnega dviga omre\u017enin, ne bo razvoja omre\u017eja. Grozi nam lahko \u0161panski scenarij.<\/p>\n
Tako v splo\u0161ni kot strokovni javnosti se v zadnjem letu vse pogosteje pojavljajo ocene, da so\u00a0se z omre\u017eninsko reformo, ki je stopila v veljavo oktobra leta 2024, bistveno pove\u010dali\u00a0omre\u017eninski prihodki dru\u017ebe ELES in petih elektrodistribucijskih podjetij. Tak\u0161ne ocene ne\u00a0temeljijo na realnih podatkih in so povsem napa\u010dne, v dana\u0161njem sporo\u010dilu za javnost navajajo v Elesu.<\/p>\n
V minulih mesecih je direktor dru\u017ebe ELES\u00a0Aleksander Mervar naredil ve\u010d primerjalnih\u00a0analiz in revizij omre\u017eninske reforme. Izsledki so skrb vzbujajo\u010di: \u017ee sama omre\u017eninska reforma je imela ob\u010duten\u00a0negativen vpliv na prihodke dru\u017ebe Eles ter prihodke petih elektrodistribucijskih podjetij. Ta\u00a0vpliv se je \u0161e okrepil z vladnim interventnim zakonom, ki ga je dr\u017eavni zbor sprejel februarja lani. Nato pa se je v zadnjih mesecih leta s spremembami akta o metodologiji za\u00a0obra\u010dunavanje omre\u017enine spremenilo \u0161e obra\u010dunavanje omre\u017enine za vse odjemalce, za gospodinjstva in\u00a0za gospodarstvo. Elektrodistribucijska podjetja in ELES so zato lani prejeli bistveno ni\u017eje omre\u017eninske prihodke kot v letih 2023 in 2024.<\/p>\n
V nadaljevanju predstavljamo izsledke teh analiz, vzroke za ni\u017eje omre\u017eninske prihodke in\u00a0posledice, ki nam pretijo. Njihov namen ni kritika Agencije za energijo, saj je bil direktor dru\u017ebe\u00a0ELES ves \u010das eden redkih zagovornikov omre\u017eninske reforme in to ostaja tudi danes, temve\u010d\u00a0\u017eelimo s tem prispevati k verodostojnemu javnemu obve\u0161\u010danju.<\/p>\n
Omre\u017eninski prihodki 2025 in nakopi\u010dene te\u017eave<\/p>\n
Lani so ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij prejeli 326 milijonov evrov prihodkov\u00a0iz naslova omre\u017enine, ki jo pla\u010dujejo odjemalci elektri\u010dne energije v Sloveniji. Te dru\u017ebe so\u00a0prejele za 66 milijonov evrov manj od zneska, ki ga je v svoji odlo\u010dbi predvidela Agencija za\u00a0energijo.<\/p>\n
Leta 2023, to je bilo zadnje polno leto pred uveljavitvijo omre\u017eninske reforme, ko smo\u00a0dr\u017eavljani v celotnem letu pla\u010devali omre\u017enino po stari metodologiji, so omenjene dru\u017ebe\u00a0realizirale 371 milijonov evrov omre\u017eninskih prihodkov. \u017de zgolj spremenjen na\u010din obra\u010dunavanja omre\u017enine je torej imel negativni vpliv na omre\u017eninske prihodke.\u00a0\u010ce vlada\u00a0februarja 2025 ne bi sprejela interventnega zakona, bi v tem letu prejeli 367 milijonov evrov\u00a0omre\u017eninskih prihodkov, torej \u0161e zmeraj bistveno manj kot v letu 2023.<\/p>\n
Klju\u010dna te\u017eava je v tem, ker je Agencija za energijo v regulativnem okvirju predvidela skupno 544 milijonov evrov omre\u017eninskih prihodkov, realizirani omre\u017eninski\u00a0prihodki pa so bili kar 218 milijonov evrov ni\u017eji\u00a0in\u00a0so zna\u0161ali 326 milijonov evrov. Vso to razliko je krila dru\u017eba ELES iz prihodkov iz dra\u017eb za\u00a0\u010dezmejne prenosne zmogljivosti.<\/p>\n
Razlogov za stanje, v kakr\u0161nem smo se zna\u0161li, je ve\u010d in presegajo zgolj omre\u017eninsko reformo\u00a0ter\u00a0segajo \u0161e v \u010das energetske krize, ki je Evropo in s tem Slovenijo doletela v letih 2022 in 2023. Agencija za energijo je takrat tudi zaradi pri\u010dakovanj vlade RS in resornega
ministrstva za\u010dela pripravo reforme, s katero bi se zoperstavila krizi in ubla\u017eila draginjo. \u010clani\u00a0kriznih skupin so tedaj sprejeli ve\u010d ukrepov, s katerimi so omejili omre\u017eninske dajatve in\u00a0prispevke, Vlada RS je omejila tudi cene elektri\u010dne energije za gospodinjske odjemalce.\n<\/p>\n
<\/p>\n
ELES<\/p>\n
Energetski zakon je ob tem dru\u017ebi ELES nalo\u017eil, da z morebitnimi\u00a0omre\u017eninskimi prese\u017eki in naknadnimi vpla\u010dili v kapital krije\u00a0morebitne omre\u017eninske manke\u00a0tudi za elektrodistribucijska podjetja.\u00a0Omre\u017eninska reforma pa v nasprotju s pri\u010dakovanji ni prinesla izbolj\u0161anja stanja, temve\u010d ga je\u00a0bistveno poslab\u0161ala.<\/p>\n
Vzroki za upad prihodkov<\/p>\n
Agencija za energijo je leta 2023 izdala odlo\u010dbo, s katero je dolo\u010dila regulativni okvir za leto\u00a02025 za ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij. Regulativni okvir (zmanj\u0161an za druge\u00a0prihodke) je zna\u0161al 544 milijonov evrov, pri \u010demer je agencija v odlo\u010dbi za pet\u00a0elektrodistribucijskih podjetij \u017ee v izhodi\u0161\u010du predvidela 61 milijonov evrov manka, ki ga pokriva
ELES na podlagi energetskega zakona.<\/p>\n
Prvi vzrok za stanje, v kakr\u0161nem smo, je ta vnaprej\u00a0dolo\u010den primanjkljaj omre\u017eninskih prihodkov v odlo\u010dbi agencije za energijo.
Drugi vzrok so ni\u017eji prihodki od priklju\u010dnih mo\u010di in porabljene elektri\u010dne energije;\u00a0predvsem elektrodistribucijska podjetja so v svojih prihodkovnih napovedih izhajala iz\u00a0optimisti\u010dnih predpostavk o pove\u010danju priklju\u010dnih mo\u010di in porabi elektri\u010dne energije, kar je
Agencija za energijo upo\u0161tevala v svoji odlo\u010dbi ter iz tega naslova predvidela 392 milijonov\u00a0evrov omre\u017eninskih prihodkov, dejansko pa se napovedi niso uresni\u010dile.<\/p>\n
Raba elektri\u010dne\u00a0energije v Sloveniji v letu 2025 je bistveno ni\u017eja od napovedi,\u00a0glede na predkoronsko leto 2019\u00a0
je denimo ni\u017eja za kar 15 odstotkov. To se znova odra\u017ea pri prihodkih od omre\u017enine, saj se ta razporeja na manj\u0161e \u0161tevilo zavezancev.<\/p>\n
Tudi, \u010de v letu 2025 ne bi bil sprejet interventni zakon, ki je za gospodinjske odjemalce izena\u010dil\u00a0tarife za \u010dasovni blok 1 s tarifami za \u010dasovni blok 2 za januar in februar 2025, in \u010de kasneje\u00a0Agencija za energijo ne bi spremenila tarif za \u010dasovni blok 1 za november in december 2025,\u00a0bi omenjene dru\u017ebe prejele 24 milijonov evrov manj od prihodkov, ki jih je predvidela Agencija
(iz tega naslova bi prejele le 368 milijonov evrov prihodkov).\u00a0<\/p>\n
\u017de omenjen interventni zakon je tretji vzrok, ki je vodil v stanje, v kakr\u0161nem smo se zna\u0161li:\u00a0zaradi izrazite razlike v ceni za dogovorjeno obra\u010dunsko mo\u010d med 1. in 2. \u010dasovnim blokom,\u00a0ki ju je izhodi\u0161\u010dno dolo\u010dila Agencija za energijo – cena za dogovorjeno obra\u010dunsko mo\u010d v 1.\u00a0\u010dasovnem bloku je bila kar za 3,75-krat vi\u0161ja od cene v 2. \u010dasovnem bloku \u2013 je vlada z\u00a0interventnim zakonom posegla v tarifne postavke elektrooperaterjev ter omenjeni tarifi\u00a0izena\u010dila na ravni \u010dasovnega bloka 2. Interventni zakon se je odrazil \u0161e v 19 milijonov evrov\u00a0ni\u017ejih omre\u017eninskih prihodkih. Mimogrede, v zadnjih \u0161estih letih so bili sprejeti trije interventni
zakoni, ki so na podoben na\u010din zni\u017eali omre\u017eninske prihodke.<\/p>\n
![\"Odlo\u010danje](\"\/media\/img\/66\/72\/4b6da48ed44725b94095.jpeg\"\/)
<\/p>\n
\u017durnal24 main<\/p>\n
Nato pa je Agencija za energijo v drugi polovici lanskega leta izdala \u0161e akt o spremembah in\u00a0dopolnitvah akta o metodologiji za obra\u010dunavanje omre\u017enine za elektrooperaterje in v\u00a0dolo\u010dila prehodno obdobje vi\u0161ine tarif za \u010dasovni blok 1. Dolo\u010dila je
postopno uvedbo kon\u010dnih ciljnih cen vi\u0161je sezone (\u010dasovni blok 1) po modelu 50-70-90 za gospodinjske in poslovne odjemalce in s tem odjemalcem v obdobju med novembrom\u00a02025 in februarjem 2026 tarifno postavko za \u010dasovni blok 1 zni\u017eala za 50 odstotkov, v \u010dasu\u00a0vi\u0161je sezone v letu 2026 jo je zni\u017eala za 30 odstotkov ter novembra in decembra 2027 za 10
odstotkov. Negativni u\u010dinek tega modela, ki\u00a0ga je v svojih prihodkih lani\u00a0znova\u00a0ob\u010dutila dru\u017eba ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij, je zna\u0161al \u0161e dodatnih 23 milijonov\u00a0evrov.<\/p>\n
Omre\u017eninski prihodki dru\u017ebe ELES so bili lani\u00a0najni\u017eji v vsem pokoronskem obdobju in so\u00a0bili v primerjavi z letom 2023, ko so dr\u017eavljani zadnji\u010d vse leto pla\u010devali omre\u017enino po stari\u00a0metodologiji, ni\u017eji za 12 odstotkov.<\/p>\n
Izgube se krijejo iz \u010dezmejnih prenosov<\/p>\n
S prihodki iz omre\u017enine, ki jo pla\u010dujemo slovenski odjemalci, naj bi se financiralo delovanje,\u00a0investicije in vzdr\u017eevanje slovenskega distribucijskega in prenosnega\u00a0elektroenergetskega\u00a0omre\u017eja, vendar ti prihodki \u017ee leta ne zadostujejo za vse potrebe.\u00a0
Aleksander Mervar, tako znova opozarja, da s tako nizkimi omre\u017eninskimi prihodki ne bomo\u00a0uresni\u010dili na\u010drtovanih vlaganj (predvsem) v distribucijsko elektroenergetsko omre\u017eje.<\/p>\n
Dru\u017eba ELES sicer svoje prihodke pridobiva iz dveh glavnih virov: poleg omre\u017enine, ki jih\u00a0prek\u00a0polo\u017enice za elektri\u010dno energijo pla\u010dujejo slovenski odjemalci, drug temeljni vir\u00a0prihodkov predstavljajo dra\u017ebe za tr\u017eenje \u010dezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki jih pla\u010dujejo\u00a0mednarodni trgovci za trgovanje z elektri\u010dno energijo \u010dez ozemlje Republike Slovenije.<\/p>\n
![\"Dolenjska](\"\/media\/img\/8c\/e7\/a81a2d701f30a8ef6c8a.jpeg\"\/)
<\/p>\n
\u017durnal24 main<\/p>\n
Lani\u00a0so bili prihodki od dra\u017eb znova rekordni in so zna\u0161ali 222 milijonov evrov, kar je skoraj\u00a027 milijonov evrov ve\u010d, kot so zna\u0161ali v letu prej \u2013 do tedaj prav tako rekordni prihodki iz tega\u00a0naslova. Prav zato je zmogla dru\u017eba ELES tudi lani\u00a0primanjkljaj iz naslova omre\u017enine\u00a0pokrivati iz naslova prihodkov, ki jih je ustvarila z dra\u017ebami \u010dezmejnih prenosnih zmogljivosti.<\/p>\n
Ti prihodki dejansko tudi zagotavljajo nadaljevanje investicijskega cikla v omre\u017eje in obenem\u00a0omogo\u010dajo vzdr\u017eevanje razmeroma nizkih omre\u017eninskih postavk ter bla\u017eijo finan\u010dni pritisk na\u00a0slovenske odjemalce. Danes je omre\u017enina, ki jo pla\u010dujejo slovenska gospodinjstva in\u00a0gospodarstvo, med najni\u017ejimi v EU. Nedvomno pa se obdobje, ko bo dru\u017eba ELES \u0161e zmogla\u00a0ustvarjati tako visoke prihodke iz naslova dra\u017eb \u010dezmejnih prenosnih zmogljivosti in s tem\u00a0kompenzirati primanjkljaj iz naslova omre\u017enine v Sloveniji, izteka.<\/p>\n
To je povezano s procesom\u00a0zdru\u017eevanja regij, na ravni katerih se izra\u010dunavajo \u010dezmejne prenosne zmogljivosti. \u017de\u00a02027 v Elesu na\u010drtujejo bistveno ni\u017eje prihodke od dra\u017eb za \u010dezmejne prenosne zmogljivosti.\u00a0Pri\u010dakujejo tudi sprejem predloga uredbe o vseevropski energetski infrastrukturi (TEN-E), s\u00a0katero \u017eeli Evropska komisija usklajeno na\u010drtovati razvoj omre\u017eij, pospe\u0161iti postopke
ume\u0161\u010danja v prostor ter izbolj\u0161ati \u010dezmejno delitev stro\u0161kov in financiranje projektov, ki bo\u00a0vplivala na razporejanje teh sredstev, saj\u00a0 \u017eeli s to uredbo od 15 do 25\u00a0odstotkov prihodkov od dra\u017eb primarno nameniti za projekte prenosnega elektroenergetskega
omre\u017eja EU.<\/p>\n
Nujen dvig omre\u017enine<\/p>\n
Ne glede na to, da je omre\u017eninska reforma ob\u010dutno zni\u017eala prihodke dru\u017ebe ELES, pa\u00a0Mervar vztraja, da je bila reforma korak v pravo smer, saj je prinesla pravi\u010dnej\u0161o\u00a0razdelitev bremen. Vsak mora pla\u010dati toliko, kolikor uporablja elektroenergetsko omre\u017eje (tudi sam je\u00a0lastnik dveh son\u010dnih elektrarn v re\u017eimu neto meritev, pri \u010demer je reforma tudi njemu povi\u0161ala\u00a0omre\u017enino za obra\u010dunsko mo\u010d).<\/p>\n
Dru\u017eba ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij so imeli prav\u00a0zaradi net-meteringa leta 2024 27 milijonov evrov ni\u017eje omre\u017eninske prihodke. Primanjkljaj so pokrivali vsi tisti, ki nimajo son\u010dnih elektrarn. Reforma je to nesorazmerje odpravila. Mervar hkrati \u017ee leta javno opozarja, da je bila omre\u017eninska reforma\u00a0le prvi nujni korak celovite forme, in da se bodo morale tarife za uporabo omre\u017eij v prihodnosti\u00a0\u0161e bistveno povi\u0161ati.<\/p>\n
Glede na trenutne razmere\u00a0prostora za podobne zakonske intervencije ni ve\u010d. Zato Mervar znova opozarja, da se moramo nemudoma dogovoriti o dvigu tarif za uporabo\u00a0distribucijskega elektroenergetskega omre\u017eja. Brez znatnega povi\u0161anja omre\u017eninskih tarif\u00a0namre\u010d ne bomo zmogli ve\u010d financirati vseh potrebnih investicijskih vlaganj in nujno potrebne\u00a0modernizacije ter nadgradnje omre\u017eja.<\/p>\n
Zeleni prehod terja znatno povi\u0161anja vlaganj v omre\u017eje. Najve\u010d potrebnih nadgradenj in\u00a0investicij v omre\u017eje tako zahtevajo prav razpr\u0161eni viri in omre\u017enina je edini sistemski vir za\u00a0financiranje teh nadgradenj. Sprejeti moramo dru\u017ebeni dogovor in povi\u0161ati omre\u017eninske tarife\u00a0ali pa se soo\u010diti z gro\u017enjo \u0161panskega scenarija.<\/p>\n
katarina.n.mal@styria-media.si<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Direktor Elesa Aleksander Mervar opozarja, da brez konkretnega dviga omre\u017enin, ne bo razvoja omre\u017eja. Grozi nam lahko \u0161panski…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":143573,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[16100,373,38734,2819,32,35,31,34,5859,36,37,38,9575,33],"class_list":["post-143572","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-aleksander-mervar","tag-elektrika","tag-elektroomrezje","tag-eles","tag-headlines","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-omreznina","tag-osrednje-novice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-soncne-elektrarne","tag-top-stories"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116835586236182056","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/143572","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=143572"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/143572\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/143573"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=143572"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=143572"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=143572"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}