{"id":143607,"date":"2026-06-29T22:30:13","date_gmt":"2026-06-29T22:30:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/143607\/"},"modified":"2026-06-29T22:30:13","modified_gmt":"2026-06-29T22:30:13","slug":"ljubljana-med-zelenimi-standardi-in-pritiskom-gostote-kaj-pa-praga-in-bratislava","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/143607\/","title":{"rendered":"Ljubljana med zelenimi standardi in pritiskom gostote, kaj pa Praga in Bratislava?"},"content":{"rendered":"

\"FF5EYK<\/p>\n

Tudi v \u010de\u0161ki prestolnici Praga (na fotografiji) je parkiranje \u00bbpostalo tema kulturnih in politi\u010dnih konfliktov\u00ab, kot se je duhovito izrazil pod\u017eupan Petr Hlav\u00e1\u010dek, kar nas seveda takoj spomni na parkirne probleme v slovenski prestolnici. Foto: Reuters<\/p>\n

Ljubljana med zelenimi standardi in pritiskom gostote, kaj pa Praga in Bratislava?<\/p>\n

Mestna ob\u010dina Ljubljana (MOL) \u017eeli hkrati zgo\u0161\u010dati mesto, graditi nova stanovanja in ohranjati visoke zelene standarde. S podobnimi cilji se sre\u010dujejo tudi \u0161tevilna druga evropska mesta. Preverili smo, kak\u0161ne ukrepe so razvili v Pragi in Bratislavi.<\/p>\n

30. 06. 2026, 00.00\n <\/p>\n


\n \"Google
\n <\/a><\/p>\n

Spomnimo, da MOL zaradi vpliva podnebnih sprememb na urbana naselja pripravlja spremembe ob\u010dinskega prostorskega na\u010drta (OPN), ki naj bi omogo\u010dile bolj odporno in trajnostno mesto. Med klju\u010dnimi poudarki so ve\u010dji dele\u017e ra\u0161\u010denega oziroma naravnega terena, zadr\u017eevanje padavinske vode in vi\u0161ji standardi za kolesarsko infrastrukturo pri novogradnjah.<\/p>\n

Ob\u010dina je pred kratkim objavila tudi vizijo Supermesto, ki do leta 2045 predvideva mo\u017enost izgradnje pribli\u017eno 45 tiso\u010d novih stanovanj. Mesto bi zgo\u0161\u010devali od znotraj, na vzdr\u017een na\u010din, torej v ravnovesju med grajenim in zelenim: \u00bbDele\u017e zelenih povr\u0161in bomo kljub obse\u017eni stanovanjski gradnji ne le ohranili, temve\u010d celo pove\u010dali s 75 na 76 odstotkov.\u00ab<\/p>\n

Kljub temu nekateri elementi v Pragi \u0161e vedno ostajajo te\u017eje spremenljivi. \u201c\u017dal je parkiranje postalo tema kulturnih in politi\u010dnih konfliktov, zaradi \u010desar je te\u017eko izvesti smiselne reforme,\u201d je pojasnil pod\u017eupan Petr Hlav\u00e1\u010dek. Mesto tako \u0161e vedno zahteva veliko \u0161tevilo parkirnih mest, kar pove\u010duje stro\u0161ke gradnje.<\/p>\n

V praksi pa se odpira vpra\u0161anje, kje in kako v mestu omogo\u010diti kakovostno zgostitev. Kot smo poro\u010dali, v delih Ljubljane, recimo \u0160i\u0161ki, prebivalci namre\u010d \u017ee zdaj opozarjajo na pove\u010dano prometno obremenitev, spremembe ulic in kri\u017ei\u0161\u010d ter posledi\u010dno slab\u0161o kakovost \u017eivljenja. Da bi dobili \u0161ir\u0161i pogled, smo preverili izku\u0161nje v Pragi in Bratislavi, kjer so razvili razli\u010dne pristope k zgo\u0161\u010devanju mestnega prostora in upravljanju prostorskih omejitev.<\/p>\n

Prilagodljivi standardi in na\u010drtovanje ob javnem prometu<\/p>\n

Kot smo \u017ee omenili, se ljubljanski prostorski razvoj opira na relativno stroge standarde glede zelenih povr\u0161in, zadr\u017eevanja padavinske vode in omejevanja avtomobilskega prometa. V Pragi so medtem spremenili pristop k zelenim standardom. \u00bbNamesto nekdanje toge zahteve po ra\u0161\u010denem terenu je zdaj ve\u010dji poudarek na drevoredih, zelenih strehah in ukrepih za zadr\u017eevanje padavinske vode,\u00ab je pojasnil pod\u017eupan Prage za prostorski in strate\u0161ki razvoj Petr Hlav\u00e1\u010dek. S tem so od enotnih zahtev pre\u0161li k bolj raznolikim re\u0161itvam, ki se prilagajajo prostoru.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Dolgoletne<\/p>\n

KJE JE PROBLEM?<\/p>\n

Dolgoletne Jankovi\u0107eve obljube o kopanju v Ljubljanici brez rezultatov<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Tudi pri dolo\u010danju gostote se Praga opira na ve\u010d na\u010del, in sicer prepre\u010devanje \u0161irjenja mestnega razra\u0161\u010danja v okoli\u0161ko krajino, preobrazbo degradiranih obmo\u010dij ter spodbujanje razvoja, usmerjenega v javni promet. Kot je poudaril Petr Hlav\u00e1\u010dek, je klju\u010dna ideja zgo\u0161\u010devanje na obmo\u010djih, kjer je infrastruktura z javnim prometom \u017ee prisotna ali na\u010drtovana.<\/p>\n

Proces zgo\u0161\u010devanja pa je \u0161e vedno zapleten in mo\u010dno odvisen od javnosti. \u00bbUrbanisti\u010dni razvoj ni le vpra\u0161anje vizij, temve\u010d tudi stalnega dialoga med mestom, prebivalci in investitorji,\u00ab je opozoril Hlav\u00e1\u010dek. Na\u010drt so zato trikrat predstavili javnosti in lastnikom zemlji\u0161\u010d: \u00bbObravnavali smo skoraj 80 tiso\u010d pripomb javnih organov, lastnikov zemlji\u0161\u010d in prebivalcev. Mnoge so si med seboj nasprotovale, zato je bilo treba iskati kompromise med varovanjem vrednot prostora in omogo\u010danjem razvoja.\u00ab<\/p>\n

Kljub temu nekateri elementi v mestu \u0161e vedno ostajajo te\u017eje spremenljivi. \u00bb\u017dal je parkiranje postalo tema kulturnih in politi\u010dnih konfliktov, zaradi \u010desar je te\u017eko izvesti smiselne reforme,\u00ab je pojasnil pod\u017eupan. Mesto tako \u0161e vedno zahteva veliko \u0161tevilo parkirnih mest, kar pove\u010duje stro\u0161ke gradnje.<\/p>\n

Gostota kot ekonomska nujnost<\/p>\n

\u010ceprav Bratislava velja za razmeroma redko pozidano mesto, so za\u010deli zgo\u0161\u010devanje sistemati\u010dno spodbujati, tudi zaradi ekonomskega pre\u017eivetja mesta. \u00bbNizkogostotna naselja, med katera sodi tudi Bratislava, povzro\u010dajo zelo visoke stro\u0161ke gradnje, obratovanja in vzdr\u017eevanja prometne in tehni\u010dne infrastrukture,\u00ab je povedal Juraj \u0160ujan, glavni arhitekt Bratislave. Pri tem si prizadevajo omejevati \u0161irjenje mesta v odprto pode\u017eelje, zgo\u0161\u010devanje pa spodbujajo skozi prenovo notranjih degradiranih obmo\u010dij.<\/p>\n

<\/p>\n

\"18.4..2026<\/p>\n

referendum<\/p>\n

Je bil ljubljanski parkirni odlok umaknjen nezakonito? Ali torej \u0161e velja?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Ravno prenova degradiranih obmo\u010dij \u2013 ki so pogosto obremenjena z okoljsko onesna\u017eenostjo \u2013 je zahtevnej\u0161a od gradnje na zelenih povr\u0161inah. Zato posku\u0161ajo v Bratislavi investitorje tja usmeriti z razli\u010dnimi ukrepi. Te delijo na tri ravni, in sicer kratkoro\u010dno lahko pri posameznih projektih odstopajo od dolo\u010denih pravil, \u010de so ta za dolo\u010deno lokacijo \u017ee zastarela. Srednjero\u010dno spreminjajo mestni prostorski na\u010drt, da bi olaj\u0161ali prenovo tak\u0161nih obmo\u010dij, dolgoro\u010dno pa pripravljajo nov prostorski na\u010drt mesta, ki sistemati\u010dno spodbuja zgo\u0161\u010devanje in bolj urbano oblikovanje sosesk. To so recimo soseske, kjer so pritli\u010dja stavb namenjena dejavnostim, ki odpirajo ulice in trge ter jih tako naredijo bolj \u017eive.<\/p>\n

Ve\u010dja gostota in zeleni standardi se tako ne izklju\u010dujejo, primeri iz Prage in Bratislave pa ka\u017eejo, da je klju\u010den poudarek na povezanih lokacijah, prenovi degradiranih obmo\u010dij in razvoju, vezanem na javni promet.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Tudi v \u010de\u0161ki prestolnici Praga (na fotografiji) je parkiranje \u00bbpostalo tema kulturnih in politi\u010dnih konfliktov\u00ab, kot se je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":143608,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[38744,124,21079,62,37,58,60,38,4428],"class_list":["post-143607","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-bratislava","tag-ljubljana","tag-praga","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-urbanizem"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116835767384041105","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/143607","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=143607"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/143607\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/143608"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=143607"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=143607"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=143607"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}