Naro\u010di<\/a>
\n se na redna tedenska ali mese\u010dna obvestila o novih prispevkih na na\u0161i spletni strani!<\/p>\nNajprej so nam povedali, da bo umetna inteligenca delala namesto nas. Nato so nam razlo\u017eili, da bo delala bolje kot mi. Zdaj smo v fazi, ko nam razlagajo, da bo delala ceneje kot mi.<\/p>\n
![\"Ra\u010dun](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/jeongyooseob_close-u.jpg\")
<\/p>\n
Umetna inteligenca je v nekaj letih postala univerzalna obljuba. Pisala bo besedila, odgovarjala strankam, pregledovala \u017eivljenjepise, ocenjevala nepremi\u010dnine, vodila zaloge, sprejemala naro\u010dila, pisala kodo, analizirala dokumente in po mo\u017enosti prijazno pojasnila zaposlenim, zakaj jih podjetje ne potrebuje ve\u010d.<\/p>\n
Logika je preprosta. \u010clovek je drag, utrujen, bolan, siten, \u010dlan sindikata, v\u010dasih na dopustu in ob\u010dasno celo zahteva vi\u0161jo pla\u010do. Umetna inteligenca je na prvi pogled ravno nasprotje: vedno dosegljiva, neskon\u010dno potrpe\u017eljiva, brez malice, brez bolni\u0161ke in brez neprijetnega ob\u010dutka, ko ji ob petih popoldne nalo\u017eimo \u0161e eno nujno nalogo. Zato je sku\u0161njava razumljiva. Zakaj bi pla\u010devali ljudi, \u010de lahko pla\u010damo naro\u010dnino? Zakaj bi \u010dakali na strokovnjaka, \u010de lahko model odgovor izpljune v nekaj sekundah? Zakaj bi ohranili oddelek, \u010de lahko kupimo orodje?<\/p>\n
Beseda \u00bbceneje\u00ab se v upravah podjetij sli\u0161i precej bolj prepri\u010dljivo kot \u00bbmogo\u010de\u00ab, \u00bbpribli\u017eno\u00ab ali \u00bbv\u010dasih tudi narobe\u00ab.<\/p>\n
Te\u017eava je, da se ta ra\u010dun pogosto za\u010dne z napa\u010dnimi \u0161tevilkami. Dvajset evrov na mesec, nekaj brezpla\u010dnih pozivov, nekaj demonstracij, veliko navdu\u0161enja in ob\u010dutek, da je ra\u010dunalni\u0161ka pamet kon\u010dno postala potro\u0161na dobrina. A to ni bila realna cena, temve\u010d uvodna cena, s katero so nas navadili, da umetna inteligenca sodi v vsakdanje delo. Zdaj se po\u010dasi ka\u017ee prava tarifa: modeli, limiti, krediti, prioritete, ra\u010dunske minute, dol\u017eina pogovora, velikost datotek, izbrani model, obremenjenost sistema in vse drugo, kar se skriva za prijaznim okencem z napisom \u00bbvpra\u0161aj me karkoli\u00ab.<\/p>\n
Ko umetno inteligenco uporabljamo za recept za kosilo, je stro\u0161ek zanemarljiv. Ko jo podjetje vgradi v podporo uporabnikom, razvoj, kadrovanje, prodajo, analitiko in notranje procese, pa postane podobna elektriki. Ni ve\u010d vpra\u0161anje, ali jo imamo, temve\u010d koliko je porabimo in kdo bo pla\u010dal ra\u010dun. Podjetja bodo umetno inteligenco uvajala zato, ker naj bi bila cenej\u0161a od ljudi, prihranjeni denar pa se bo v resnici pogosto prelil drugam: k ponudnikom modelov, obla\u010dne infrastrukture, specializiranih \u010dipov, podatkovnih centrov in svetovalcem, ki bodo pojasnjevali, zakaj sistem \u0161e ne deluje tako, kot je pisalo v predstavitvi.<\/p>\n
In tudi kadar ra\u010dun \u0161e nekako zdr\u017ei, ostane druga, pogosto dra\u017eja te\u017eava: umetna inteligenca se moti. Ne tako kot \u010dlovek, ki se zmoti, ker je spregledal podatek ali slabo razumel navodilo, temve\u010d po svoje. Samozavestno, sistemati\u010dno, v\u010dasih prikrito in pogosto tako, da napako opazimo \u0161ele, ko je \u0161koda \u017ee narejena. Amazonov sistem za iskanje kadrov se je iz preteklih podatkov nau\u010dil, da so mo\u0161ki bolj za\u017eeleni kandidati. Microsoftov klepetalni robot Tay je v manj kot dnevu postal ogledalo najslab\u0161ega dela interneta. Hertz je zaradi slabih evidenc in avtomatiziranih postopkov lastne stranke spreminjal v domnevne tatove avtomobilov. Zillow je verjel algoritmu za ocenjevanje nepremi\u010dnin, dokler se ni izkazalo, da resni\u010dni trg ni preglednica. McDonald’sova umetna inteligenca je naro\u010dilom dodajala maslo, \u010daje in pi\u0161\u010dan\u010dje medaljone. Starbucksov sistem pa ni zanesljivo lo\u010dil ovsenega mleka od polnomastnega.<\/p>\n
To niso eksoti\u010dne napake iz laboratorija, temve\u010d poslovne lekcije iz resni\u010dnega sveta. Skupno jim je, da umetna inteligenca ni odpovedala pri kak\u0161ni abstraktni filozofski nalogi, ampak pri povsem konkretnih stvareh: koga zaposliti, kaj je kdo naro\u010dil, koliko je vredna hi\u0161a, ali je avto ukraden in kaj je na polici v skladi\u0161\u010du. Prav pri nalogah, za katere podjetja najraje sli\u0161ijo, da jih je mogo\u010de racionalizirati.<\/p>\n
Zato bo naslednja faza verjetno manj ble\u0161\u010de\u010da od sedanje. Najprej bodo podjetja odpu\u0161\u010dala ljudi, ker bo umetna inteligenca dovolj dobra. Nato bodo ugotovila, da \u00bbdovolj dobra\u00ab pri dolo\u010denih opravilih pomeni predrago, prepo\u010dasno, preve\u010d tvegano ali pravno neprijetno. Potem bodo iskala ljudi, ki naj bi nadzirali, popravljali, razlagali in re\u0161evali posledice avtomatizacije. Le da bodo ti ljudje medtem morda \u017ee od\u0161li drugam, zamenjali poklic ali spoznali, da znanje ni stro\u0161ek, ampak zavarovanje pred napakami strojev.<\/p>\n
Umetna inteligenca bo ostala. Preve\u010d je uporabna, da bi izginila. Toda pravljica, da bo poceni in brezhibno nadomestila ljudi, se bo morala sre\u010dati z manj privla\u010dno resni\u010dnostjo: pamet je draga, napake pa \u0161e dra\u017eje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Najprej so nam povedali, da bo umetna inteligenca delala namesto nas. Nato so nam razlo\u017eili, da bo delala…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":143753,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[12],"tags":[5317,62,37,58,60,38,89,90],"class_list":["post-143752","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-tehnologija","tag-fokus","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-technology","tag-tehnologija"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116836643867714611","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/143752","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=143752"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/143752\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/143753"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=143752"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=143752"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=143752"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}