{"id":143866,"date":"2026-06-30T05:34:14","date_gmt":"2026-06-30T05:34:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/143866\/"},"modified":"2026-06-30T05:34:14","modified_gmt":"2026-06-30T05:34:14","slug":"rock-balada-rtv-slo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/143866\/","title":{"rendered":"Rock balada – RTV SLO"},"content":{"rendered":"


\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Ironi\u010dno je, da si je John Carney, re\u017eiser in soscenarist Rock balade (Power Ballad), ki tematizira ravno lastni\u0161tvo in krajo idej, zaplet o\u010ditno izposodil pri resni\u010dni aferi iz kariere Robbieja Williamsa, vendar tega na nobeni to\u010dki ne omenja.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Paul
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPaul Rudd je menda sam odpel in odigral vso glasbo, ki jo izvaja v filmu (\u010deprav je sinhronizacija na trenutke zelo neprepri\u010dljiva). Foto: Karantanija Cinemas<\/p>\n

Carney, ki je bil v devetdesetih frontman danes \u017ee davno pozabljenega benda, je tudi svojo filmsko kariero posvetil glasbi \u2013 natan\u010dneje: filmom, ki spletajo zgodbe o tem, kako globoko je glasba vtkana v na\u0161a \u017eivljenja, o tem, kako lahko okrepi vezi med ljudmi. Z glasbenimi dramami, kot so Enkrat (2007), Ti pesem lahko re\u0161i \u017eivljenje? (2013) in Sing Street (2016), se je vedno sprehajal po tanki meji solzavosti in ki\u010da. Tudi z Rock balado se ne odmika od varnega obmo\u010dja tople omlednosti.<\/p>\n

Film ponuja izto\u010dnico za zanimivo dramo o zakulisju glasbene industrije, za razmislek o tem, ali je dober tekstopisec nujno tudi dober frontman in obratno. Je pesem delo tistega, ki je imel prvi zametek ideje zanjo, ali tistega, ki jo je potisnil v ciljno ravnino? Je to dvoje res mogo\u010de lo\u010devati? Namesto ukvarjanja s takimi in podobnimi dilemami se zadovolji s kli\u0161ejskimi nauki o tem, kako je treba vedno verjeti vase in vztrajati kljub zavrnitvam in nejeveri okolice.<\/p>\n

Rick Power (Paul Rudd) je Ameri\u010dan v srednjih letih, ki ga je naplavilo na Irskem, kjer se pre\u017eivlja kot “\u010dlove\u0161ki d\u017euboks”, pevec razmeroma iskanega benda na porokah. Kadar na nastopih med priljubljene popevke stla\u010di kako avtorsko pesem, se plesi\u0161\u010de sicer bolj ali manj izprazni … Danny Wilson (Nick Jonas) je nekdanji \u010dlan noro priljubljenega fantovskega benda, ki bi se rad zdaj uveljavil kot soloizvajalec. Njune poti se kri\u017eajo na poroki Dannyjeve prijateljice: na nevestino \u017eeljo popidol na odru odpoje skladbo z bendom. Kljub za\u010detnemu odporu do “vsiljivca” Rick ugotovi, da imata z mulcem precej skupnega. Sam je v mladosti sanjal o tem, da bo s svojim bendom neko\u010d nastopal v dvorani Madison Square Garden; Danny mora dokazati, da lahko kot solist napolni iste ogromne dvorane, kot jih je prej s skupino. Preostanek no\u010di pre\u017eivita skupaj, v Dannyjevi luksuzni sobi, kjer si poleg steklenice viskija izmenjujeta tudi anekdote, nasvete in ideje za drobce nedokon\u010danih refrenov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Film
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFilm se malce zana\u0161a tudi na to, da bomo imeli pred o\u010dmi zunajfilmsko dejstvo: Nick Jonas je bil vedno znan predvsem kot \u010dlan bratovske fantovske zasedbe The Jonas Brothers, manj pa kot samostojni izvajalec. Foto: Karantanija Cinemas<\/p>\n

Rick to “bromanco” za eno no\u010d arhivira med lepe spomine \u2013 dokler \u010dez \u0161est mesecev po radiu ne sli\u0161i svoje nedokon\u010dane stare pesmi, How To Write A Song (Without You). Danny jo je o\u010ditno dokon\u010dal in izdal kot prvi singel z nove plo\u0161\u010de; ta zdaj kraljuje na vrhu Billboardove lestvice in doni v vsakem nakupovalnem centru. Rick ni naveden kot (so)avtor, sam pa v doma\u010dem arhivu tudi ne najde nobenega posnetka, ki bi dokazoval resni\u010dno poreklo pesmi. Ko se obrne na Dannyjevega mened\u017eerja (Jack Reynor), da bi “nesporazum” raz\u010distili, ga ta odslovi z gro\u017enjami in ustrahovanjem.<\/p>\n

Precej standardna zgodba o kraji intelektualne lastnine se posku\u0161a od kli\u0161eja odmakniti z niansiranjem obeh glavnih likov. Paul Rudd se vra\u010da k vlogi, kakr\u0161ne so \u017ee vrsto let njegov kruh: rahlo neizpolnjen, le\u017eeren tip v srednjih letih, ki pa je \u0161e vedno kul in karizmati\u010den. (Malo manj prepri\u010dljiv je v drugi polovici filma, ko bi nam moral prodati eksistencialno grozo \u2013 preprosto ni dovolj mra\u010dnja\u0161ki, da bi verjeli, da je njegovo du\u0161evno zdravje res na kocki.) Ricku ne gre za slavo ali denar (\u010deprav se najbr\u017e niti enega niti drugega ne bi branil) \u2013 v resnici si \u017eeli samo priznanja svojih zaslug, ker ima ob\u010dutek, da mu na tihem nih\u010de ne verjame, \u0161e lastna \u017eena (Marcella Plunkett) in najstni\u0161ka h\u010derka (Beth Fallon) ne.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"John
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJohn Carney v svojih filmih zna prikazati radost ustvarjanja glasbe, zato je \u0161koda, da protagonista v resnici dobita en sam podalj\u0161an prizor skupnega muziciranja. Foto: Karantanija Cinemas<\/p>\n

Tudi Danny ni ravno stripovski zlikovec: pod pritiskom zalo\u017ebe, da mora sproducirati uspe\u0161nico, je spoliral in dokon\u010dal pesem, ki se Ricku nikoli ni \u010disto posre\u010dila. Bolj kot pragmati\u010den tat je strahopetec, ki je nekako zamudil vsako prilo\u017enost, da bi javno pojasnil kolaborativni nastanek singla. Nobeden od obeh protagonistov ne izhaja zgolj iz pohlepa ali \u010dastihlepja; prej gre za trk dveh umetni\u0161kih egov, ki se ne znata spoprijeti z lastnimi pomanjkljivostmi. Rick tako vse hitreje drsi v obsedeno, samodestruktivno iskanje pravice, Dannyja pa v obdobju, ko bi moral u\u017eivati v uspehu, razjedata krivda in pani\u010den dvom o lastnih sposobnostih.<\/p>\n

Rock balada v resnici niti ni komedija (za to bi potrebovala \u0161ale), a po drugi strani ne koplje dovolj globoko, da bi lahko bila resna drama. Spomnimo se na primer na \u010duda\u0161ki mali film Prijateljstvo (r. Andrew DeYoung, 2024) kot primer vloge, v kateri je Paul Rudd odkrival skrajno nelagodne (in komi\u010dne) plati mo\u0161kega prijateljstva.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Peter
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPeter McDonald, ki je pod film podpisan kot soscenarist, v njem igra Sandyja, Rickovega najbolj\u0161ega prijatelja in edinega, ki mu (vsaj napol) verjame. Foto: Karantanija Cinemas<\/p>\n

Scenarij Johna Carneyja in Petra McDonalda sku\u0161a biti tako zelo prizanesljiv in razumevajo\u010d do svojih likov, da nevtralizira mo\u017enost kakr\u0161nega koli trenja; nevo\u0161\u010dljivost, \u010dastihlepje in pohlep so navsezadnje univerzalna ob\u010dutja, ki bi jih imelo smisel resneje raziskati. Film se ne spopade zares s travmo neizkori\u0161\u010denih zmo\u017enosti in frustriranosti, ki jo ta potegne za seboj. Prav tako ne komentira cinizma glasbene industrije v dobi umetne inteligence, ko sta koncepta avtorstva in navdiha \u017ee skoraj povsem arbitrarna in zastarela. Ko osrednjo dilemo pri\u017eene do neizbe\u017enega vrhunca, zaplet strahopetno razre\u0161i po liniji najmanj\u0161ega odpora. <\/p>\n

Najmo\u010dnej\u0161i adut filma, poleg Ruddove neomajne v\u0161e\u010dnosti, je pesem z abotno o\u010ditnim naslovom, okrog katere se vse skupaj vrti: ko jo sli\u0161i\u0161 drugi\u010d ali tretji\u010d, postane jasno, da je to resni\u010dno komad, ki bi z lahkoto zavladal lestvicam. Pesem je taka kot film, v katerega je ugnezdena: ne\u0161kodljiva, a popolnoma pozabljiva. <\/p>\n

Ocena: 3-<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tRock balada | Power Ballad | Napovednik | V kinu od 25. junija 2026<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Ironi\u010dno je, da si je John Carney, re\u017eiser in soscenarist Rock…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":143867,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[114,5192,5193,38791,38792,38794,38790,38789,38793,38788,38787,62,37,58,60,38,115],"class_list":["post-143866","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-entertainment","tag-filmska-kritika","tag-filmska-recenzija","tag-havana-rose-liu","tag-jack-reynor","tag-john-carney","tag-nick-jonas","tag-paul-rudd","tag-peter-mcdonald","tag-power-ballad","tag-rock-balada","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116837434407875871","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/143866","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=143866"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/143866\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/143867"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=143866"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=143866"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=143866"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}