{"id":143919,"date":"2026-06-30T06:35:15","date_gmt":"2026-06-30T06:35:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/143919\/"},"modified":"2026-06-30T06:35:15","modified_gmt":"2026-06-30T06:35:15","slug":"pokojnina-prihodnosti-zakaj-je-dolgorocno-varcevanje-postalo-nuja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/143919\/","title":{"rendered":"Pokojnina prihodnosti: zakaj je dolgoro\u010dno var\u010devanje postalo nuja"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pokojnina
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPokojnina prihodnosti bo vse bolj odvisna od posameznika. Foto: Televizija Slovenija<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Starej\u0161i si \u017eelijo dostojnega dohodka po desetletjih dela, mlaj\u0161e pa vse bolj skrbi, ali bodo ob upokojitvi sploh lahko ra\u010dunali na primerljivo pokojnino.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Danes dela le 1,53 zaposlenega na enega upokojenca<\/p>\n

Obvezno pokojninsko zavarovanje je sistem pravic in obveznosti, v katerem zavarovanci z vpla\u010devanjem prispevkov pridobijo pravico do denarnih prejemkov in drugih ugodnosti ob nastopu socialnih tveganj, predvsem starosti, invalidnosti in smrti. To podro\u010dje ureja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. “Obvezni pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti. To pomeni, da delovno aktivno prebivalstvo s svojimi prispevki neposredno financira pokojnine trenutnih upokojencev. Generacija, ki zdaj dela, pla\u010duje za pokojnine tistih, ki so upokojeni in ki so med svojo aktivno dobo pla\u010devali prispevke za prej\u0161njo generacijo,” pojasnjuje Marijan Pape\u017e, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). Strokovnjaki \u017ee ve\u010d let opozarjajo, da se razmerje med \u0161tevilom zaposlenih in upokojencev slab\u0161a. Neko\u010d je bilo za enega upokojenca ve\u010d delovno aktivnih ljudi, danes pa ta \u0161tevilka pada predvsem zaradi staranja prebivalstva. Zato postaja vpra\u0161anje dolgoro\u010dne vzdr\u017enosti pokojninskega sistema eno klju\u010dnih gospodarskih in socialnih vpra\u0161anj dr\u017eave.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tObrni kovanec<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tOddaja je na sporedu ob torkih ob 17.50 na 1. programu TV Slovenija.<\/p>\n

“Danes dela le 1,53 zaposlenega na enega upokojenca in demografija je klju\u010den negativni dejavnik, s katerim se sre\u010dujejo vse dr\u017eave, saj se pojavlja skrb, koliko bo tistih, ki bodo pla\u010devali prispevke, ko bomo mi v pokoju,” poudarja Pape\u017e. Slovenija se, podobno kot druge evropske dr\u017eave, spoprijema z izrazitimi demografskimi spremembami: staranjem prebivalstva, nizko rodnostjo in podalj\u0161evanjem \u017eivljenjske dobe. Prav mladi bodo spremembe najbolj ob\u010dutili. Sploh tisti, ki po kon\u010danem \u0161tudiju ne dobijo zaposlitve takoj in posledi\u010dno tudi pozneje vstopajo v obvezno pokojninsko zavarovanje. To pomeni, da bodo imeli tudi pozneje izpolnjena oba pogoja za upokojitev: zahtevano upokojitveno starost in 40 let delovne dobe. Upokojitvena starost se bo po lanski pokojninski reformi od leta 2028 zvi\u0161evala za tri mesece letno in bo leta 2035 za tiste s 40 leti pokojninske dobe zna\u0161ala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. “Za mlade je zdaj bistveno, da \u010dim prej dobijo redno slu\u017ebo, si pridobijo stanovanje in ustvarijo dru\u017eino s \u010dim ve\u010d otroki, ki bodo pozneje lahko vpla\u010devali v sistem pokojninskega zavarovanja. Moram povedati, da je trenutno med zavarovanci \u017ee 170.000 tujih delavcev, ki obsegajo \u017ee 17 odstotkov delovne sile, in to je dejansko skrb vzbujajo\u010de glede na demografske trende v Sloveniji,” dodaja direktor Zpiza.<\/p>\n

Mlade tudi skrbi, da se bodo pogoji za upokojitev ob njihovi upokojitvi \u0161e zaostrili. “Prav gotovo pogoji za upokojitev \u010dez 40 let ne bodo enaki. Pri pokojninski zakonodaji je predvsem pomembno, da bomo tudi v prihodnje pravo\u010dasno sprejemali modre, strokovne in nepoliti\u010dne spremembe ter s tem zagotovili dolgoro\u010dno vzdr\u017enost pokojninskega sistema. Lani sprejeta pokojninska reforma je dober temelj, na katerem se lahko gradi tudi v prihodnje,” meni Marijan Pape\u017e.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Marijan
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMarijan Pape\u017e, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). Foto: Televizija Slovenija<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tKdo danes polni pokojninsko blagajno<\/p>\n

Prispevke pla\u010dujejo zaposleni, samostojni podjetniki, kmetje in \u0161tevilne druge skupine zavarovancev. \u0160tevilni, ki se vklju\u010dujejo na trg dela kot samostojni podjetniki, velikokrat vpla\u010dujejo minimalne prispevke, kar ima pozneje seveda vpliv na njihovo pokojnino. “Skoraj 80 odstotkov oziroma pribli\u017eno 75.000 samostojnih podjetnikov pla\u010duje prispevke od najni\u017eje osnove, kar pomeni, da s svojimi vpla\u010danimi prispevki ne dose\u017eejo pokojnine, ki bi bila nad najni\u017ejo pokojninsko osnovo. Pribli\u017eno \u010detrtina pokojnine je tako socialni korektiv, da lahko za 40 let dela prejmejo 826 evrov zagotovljene pokojnine. \u010ce bi se obra\u010dunala iz njihovih vpla\u010danih prispevkov, bi zna\u0161ala zgolj 600 evrov,” pojasnjuje sogovornik.<\/p>\n

Podalj\u0161anje referen\u010dnega obdobja za izra\u010dun pokojnine \u2013 ni\u017eja pokojnina?<\/p>\n

Lanska reforma pokojninskega sistema prina\u0161a tudi podalj\u0161anje referen\u010dnega obdobja za izra\u010dun pokojninske osnove na 40 let, pri \u010demer se izlo\u010di pet najmanj ugodnih let, in postopno zvi\u0161evanje odmernega odstotka, kar naj bi ve\u010dini prihodnjih upokojencev prineslo vi\u0161je pokojnine. Referen\u010dno obdobje je \u0161tevilo let, iz katerih se upo\u0161tevajo pla\u010de oziroma zavarovalne osnove za izra\u010dun pokojninske osnove. \u010ce se to obdobje podalj\u0161a, se v izra\u010dun vklju\u010dijo tudi leta z ni\u017ejimi dohodki, ki so jih imeli \u0161tevilni na za\u010detku kariere ali v obdobjih brezposelnosti, dela s kraj\u0161im delovnim \u010dasom ali star\u0161evskega dopusta. Podalj\u0161anje referen\u010dnega obdobja lahko za del prihodnjih upokojencev pomeni torej ni\u017ejo pokojnino: “V povpre\u010dju podalj\u0161anje referen\u010dnega obdobja pomeni ni\u017eje pokojnine, ampak v zakonu so vnesene \u0161tevilne varovalke oziroma ugodnosti, saj se bo odmerni odstotek do leta 2035 zvi\u0161al s 63 odstotkov na 70 odstotkov. Tako bi pokojnina nekoga, ki je svoje delovno obdobje prejemal 1500 evrov neto pla\u010de, danes zna\u0161ala slabih 950 evrov, \u010de pogledamo v leto 2035, ko se bo odmerni odstotek zvi\u0161al, pa kljub podalj\u0161anju referen\u010dnega obdobja \u010dez 1000 evrov,” \u0161e pojasnjuje Marijan Pape\u017e.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Var\u010devanje.
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVar\u010devanje. Foto: Televizija Slovenija<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tS \u0161tudentskim delom do prvih mesecev pokojninske dobe <\/p>\n

Pomemben dele\u017e v pokojninski blagajni zajemajo tudi prispevki od \u0161tudentskega dela, saj \u0161tudenti in delodajalci \u017ee vrsto let pla\u010dujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar \u0161tudentom prina\u0161a tudi pokojninsko dobo. “Lani je bilo v pokojninsko zavarovanje vklju\u010denih ve\u010d kot 105.000 \u0161tudentov, ki so si z delom zagotovili povpre\u010dno dva meseca in 20 dni pokojninske dobe, na\u0161 zavod pa je pobral skoraj 89 milijonov evrov prispevkov. To \u0161tudentsko delo pa je najpomembnej\u0161e za medgeneracijski dogovor, da mladi \u017ee razmi\u0161ljajo o \u010dasu svoje upokojitve in da jim ni vseeno, kaj bo s pokojninskim sistemom. \u0160tevilni vedo, da se bodo na podlagi \u0161tudentskega dela lahko prej upokojili,” na pomen \u0161tudentskega dela opozarja Marijan Pape\u017e.<\/p>\n

Nasvet upokojencev mladim: Za dostojno starost za\u010dnite var\u010devati \u017ee pri prvi pla\u010di<\/p>\n

Obveznemu pokojninskemu zavarovanju pravimo tudi prvi pokojninski steber, velik del delavcev pa je vklju\u010den \u0161e v prostovoljno kolektivno pokojninsko zavarovanje, ki ga po mnenju Erika Hofbauerja, podpredsednika Zveze dru\u0161tev upokojencev Slovenije, podpirajo tudi zdaj\u0161nji upokojenci: “Temelj socialne varnosti starej\u0161ih mora ostati prvi steber, ki zagotavlja pokojnino na podlagi medgeneracijske solidarnosti, dodatno zavarovanje oziroma pokojnina ali t. i. drugi steber pa naj bo le nadgradnja oziroma dopolnitev osnovnega dohodka v starosti. Za zdaj je to zavarovanje \u0161e prostovoljno, vendar bi bilo s\u010dasoma pametno, da bi postalo obvezno, saj drugi pokojninski steber v teh negotovih \u010dasih pomeni dodatek k pokojnini, ki ti omogo\u010da bolj\u0161e pre\u017eivetje.” Kolektivno in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vpla\u010dujejo delodajalci, delno pa lahko tudi zaposleni. Je tudi edino var\u010devanje, ki ga dr\u017eava spodbuja z dav\u010dno olaj\u0161avo<\/a>.<\/p>\n

Nova pravila igre za mlade: do finan\u010dne varnosti v starosti z dolgoro\u010dnim vlaganjem in var\u010devanjem<\/p>\n

\u010ce je bilo neko\u010d samoumevno, da bo pokojnina temelj finan\u010dne varnosti v starosti, mlaj\u0161e generacije o tem niso ve\u010d tako prepri\u010dane. Mladi vse manj razmi\u0161ljajo o pokojnini kot o ne\u010dem, kar bo zagotovila izklju\u010dno dr\u017eava. Namesto tega gradijo lastno finan\u010dno varnost z vlaganjem, dodatnim var\u010devanjem in ustvarjanjem ve\u010d virov prihodkov ter si postopoma gradijo lasten pokojninski sklad in pove\u010dujejo svojo finan\u010dno svobodo. Zato jih privla\u010dijo dolgoro\u010dne nalo\u017ebe, predvsem indeksni skladi ETF in razpr\u0161eno vlaganje v druge finan\u010dne instrumente. “\u010ce primerjamo donose razli\u010dnih finan\u010dnih instrumentov, kot so varnej\u0161e nalo\u017ebe \u2013 depoziti in evropske dr\u017eavne obveznice \u2013 in po drugi strani bolj tvegane nalo\u017ebe v ameri\u0161ke, nem\u0161ke in tudi slovenske indekse, opa\u017eamo, da je imel v zadnjih 20 letih najvi\u0161je donose ameri\u0161ki borzni indeks S & P 500; tak rang donosa je imelo tudi zlato,” pojasnjuje Jurij Baj\u017eelj iz platforme Obrestuj.si. Ob tem pa opozarja, da pretekli donosi seveda niso jamstvo ali kazalnik nadaljnjih donosov.<\/p>\n

\u010cedalje ve\u010d zanimanja med mladimi vzbuja tudi nalo\u017ebena strategija FIRE (Financial Independence, Retire Early) ali “finan\u010dna neodvisnost, zgodnja upokojitev”. “Ta trend se je za\u010del v devetdesetih letih prej\u0161njega stoletja v ZDA: zelo disciplinirani var\u010devalci oziroma investitorji se prakti\u010dno odpovedo potro\u0161ni\u0161tvu in pribli\u017eno 50\u201370 odstotkov svojih dohodkov namenijo izklju\u010dno vlaganju in s tem hitrej\u0161i upokojitvi. Zanimivo pa je, da ve\u010dina teh mlaj\u0161ih upokojencev ne zdr\u017ei dolgo v zgodnji upokojitvi in se po kakem letu znova vrnejo na trg dela,” pravi Marja Mili\u010d, strokovnjakinja za osebne finance.<\/p>\n

Kljub temu ve\u010dina ekonomistov opozarja, da popolna zamenjava javnega pokojninskega sistema z zasebnim investiranjem in var\u010devanjem ni realna. Najodpornej\u0161i model za prihodnost ostaja kombinacija javne pokojnine in dolgoro\u010dnega zasebnega vlaganja. Vzdr\u017een pokojninski sistem bo zahteval zdru\u017eevanje dalj\u0161e delovne aktivnosti, ve\u010dje zaposlenosti, odgovornega upravljanja javnih financ in predvsem ve\u010d osebne odgovornosti posameznikov za lastno finan\u010dno varnost v starosti. Pokojnina prihodnosti tako ne bo ve\u010d temeljila zgolj na dr\u017eavnem sistemu, ampak tudi na pravo\u010dasnem in premi\u0161ljenem dodatnem var\u010devanju.<\/p>\n

\t\t\t\tPokojnina in Dolgoro\u010dno var\u010devanje<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pokojnina prihodnosti bo vse bolj odvisna od posameznika. Foto: Televizija Slovenija Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":143920,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[24641,1459,59,61,62,37,58,60,38,402],"class_list":["post-143919","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-obrni-kovanec","tag-pokojnine","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-varcevanje"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116837674251549233","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/143919","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=143919"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/143919\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/143920"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=143919"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=143919"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=143919"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}