Inflacija je junija pri\u010dakovano dobila dodaten pospe\u0161ek. Cene \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din so bile v medletni primerjavi vi\u0161je za 3,6 odstotka predvsem zaradi podra\u017eitev stanovanj, vode in energentov. Po harmoniziranem indeksu, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila medletna inflacija vi\u0161ja, namre\u010d 3,7-odstotna, je danes objavil statisti\u010dni urad. Dr\u017eava je medtem v prvem \u010detrtletju letos ustvarila primanjkljaj v vi\u0161ini 607 milijonov evrov oz. 3,5 odstotka BDP, javni dolg pa je bil z nekaj nad 46,31 milijarde evrov oz. 64,8 odstotka BDP medletno ni\u017eji.<\/p>\n
V primerjavi s prej\u0161njim mesecem letna rast cen ostaja nespremenjena, tj. 3,6-odstotna. Junija lani je bila 2,2-odstotna. Mese\u010dna inflacija se je medtem junija letos glede na maj zvi\u0161ala za 0,3 odstotne to\u010dke na 0,8 odstotka.<\/p>\n
K letni inflaciji so tudi junija najve\u010d, 1,2 odstotne to\u010dke, prispevale vi\u0161je cene v skupini stanovanje, voda, elektri\u010dna energija, plin in druga goriva (za 9,9 odstotka). Z 0,7 odstotne to\u010dke so sledile podra\u017eitve v skupini prevoz (za 4,7 odstotka), ki odra\u017eajo visoke cene naftnih derivatov. 0,5 odstotne to\u010dke so dodale podra\u017eitve v skupini rekreacija, \u0161port in kultura (za 4,8 odstotka), po 0,3 odstotne to\u010dke pa so inflacijo zvi\u0161ale vi\u0161je cene v zdravstvu (za 5,1 odstotka) ter podra\u017eitve alkoholnih pija\u010d in tobaka (za 4,9 odstotka).<\/p>\n
Cene \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din so v prvih \u0161estih mesecih leto\u0161njega leta zrasle za 3,5 odstotka (v istem obdobju lani za 2,6 odstotka). Najbolj so se cene zvi\u0161ale v skupini rekreacija, \u0161port in kultura (za 12,3 odstotka), sledile so podra\u017eitve v skupinah prevoz (za pet odstotkov), alkoholne pija\u010de in tobak (za 4,5 odstotka), stanovanje, voda, elektri\u010dna energija, plin in druga goriva (za 3,9 odstotka) ter restavracije in nastanitvene storitve (za 3,7 odstotka). V skupini hrana in brezalkoholne pija\u010de so se cene zvi\u0161ale najmanj, in sicer za 0,3 odstotka.<\/p>\n
Na mese\u010dno inflacijo so najbolj vplivale za 16,7 odstotka vi\u0161je cene po\u010ditni\u0161kih paketov, ki so k njej prispevale 0,7 odstotne to\u010dke. Po 0,1 odstotne to\u010dke so jo zvi\u0161ale \u0161e podra\u017eitve nastanitvenih storitev (za 4,1 odstotka), toba\u010dnih izdelkov (za 2,2 odstotka) in preostale junijske podra\u017eitve. Po drugi strani so inflacijo po 0,1 odstotne to\u010dke ubla\u017eile ni\u017eje cene obla\u010dil ter goriv in maziv za osebna prevozna sredstva, ki so se v povpre\u010dju pocenili za 1,4 odstotka oz. za 1,3 odstotka.<\/p>\n
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din, je bila junija 3,7-odstotna, potem ko je maja dosegla 3,8-odstotka, junija pred enim letom pa 2,5-odstotka. Mese\u010dna rast cen je zna\u0161ala 0,5 odstotka, potem ko je bila maja pri 0,3 odstotka. Cene storitev so bile na letni ravni v povpre\u010dju vi\u0161je za 4,6 odstotka, pri blagu pa za 3,2 odstotka. Blago dnevne porabe se je podra\u017eilo za 5,1 odstotka, medtem ko so se cene trajnega in poltrajnega blaga zni\u017eale za 0,9 odstotka oz. 0,1 odstotka.<\/p>\n
Evropski statisti\u010dni urad Eurostat sicer \u0161e ni objavil prve ocene za junijsko inflacijo v evrskem obmo\u010dju, tako da primerjave \u0161e niso mogo\u010de. Glede na za\u010detek leta so se cene do konca junija dvignile za 3,5 odstotka oz. za 3,3 odstotka po harmoniziranem indeksu. V prvih \u0161estih mesecih skupaj je medtem medletna inflacija dosegla tri odstotke oz. 3,1 odstotka po indeksu, ki se uporablja za primerjave v EU.<\/p>\n
Javnofinan\u010dni primanjkljaj v prvem \u010detrtletju vi\u0161ji kot lani, javni dolg ni\u017eji<\/p>\n
Medtem je dr\u017eava v prvem \u010detrtletju letos ustvarila primanjkljaj v vi\u0161ini 607 milijonov evrov oz. 3,5 odstotka BDP, je \u0161e objavil statisti\u010dni urad.\u00a0To je bilo ve\u010d kot v enakem \u010dasu lani, ko je dosegel 468 milijonov evrov oz. 2,9 odstotka BDP. Javni dolg je bil medtem z nekaj nad 46,31 milijarde evrov oz. 64,8 odstotka BDP medletno ni\u017eji.<\/p>\n
Javnofinan\u010dni primanjkljaj v prvih treh mesecih letos je bil medtem ni\u017eji kot v zadnjem lanskem \u010detrtletju, ko se je ustavil pri 704 milijonih evrov oz. 3,8 odstotka BDP.\u00a0Podoben po obsegu je bil v drugem lanskem trimese\u010dju, ko je zna\u0161al 599 milijonov evrov oz. 3,4 odstotka BDP. Skoraj izravnane pa so bile javne finance v tretjem lanskem \u010detrtletju. V celotnem letu 2025 se je tako primanjkljaj sektorja dr\u017eava ustavil pri skoraj 1,8 milijarde evrov oz. 2,5 odstotka BDP.<\/p>\n
V sektorju dr\u017eava so statistiki v prvih treh leto\u0161njih mesecih 21. \u010detrtletje zapored zaznali rast skupnih prihodkov. Ti so dosegli nekaj ve\u010d kot 8,30 milijarde evrov in bili medletno vi\u0161ji za 667 milijonov evrov ali 8,7 odstotka. Skupne prihodke so po pojasnilih statisti\u010dnega urada tudi to \u010detrtletje nominalno najbolj pove\u010dali socialni prispevki, ki so bili v medletni primerjavi vi\u0161ji za 377 milijonov evrov oz. 12,5 odstotka. Dav\u010dni prihodki so zrasli za 229 milijonov evrov oz. 6,6 odstotka.<\/p>\n
A rast odhodkov je presegla rast prihodkov. Skupni izdatki dr\u017eave so se tako v prvem leto\u0161njem trimese\u010dju ustavili pri 8,91 milijarde evrov in se v primerjavi z lanskim prvim \u010detrtletjem zvi\u0161ali za 806 milijonov evrov ali 9,9 odstotka.<\/p>\n
Nominalno so se najbolj pove\u010dali izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi, in sicer za 256 milijonov evrov oz. za osem odstotkov. Sredstva za zaposlene, torej za pla\u010de v javnem sektorju, so bila vi\u0161ja za 198 milijonov evrov ali za 9,3 odstotka. Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so bili medletno vi\u0161ji za 185 milijonov evrov oz. za 22,4 odstotka, izdatki za obresti na dolg dr\u017eave pa za 15 milijonov evrov ali za 6,8 odstotka.<\/p>\n
Konsolidirani bruto javni dolg je ob koncu prvega \u010detrtletja letos zna\u0161al nekaj ve\u010d kot 46,31 milijarde evrov ali 64,8 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem leto dni prej je bil ni\u017eji za 906 milijonov evrov oz. 4,8 odstotne to\u010dke, gledano v dele\u017eu BDP. Malenkost ni\u017eji, za devet milijonov evrov oz. 0,9 odstotne to\u010dke, je bil tudi glede na konec leta 2025. Zni\u017eal se je predvsem dolg na podlagi kratkoro\u010dnih posojil, so pojasnili statistiki.<\/p>\n
Dolg dr\u017eave na centralni ravni je zna\u0161al 45,33 milijarde evrov ali 63,4 odstotka BDP, dolg lokalnih skupnosti je dosegel 1,31 milijarde evrov ali 1,8 odstotka BDP, skladi socialne varnosti pa so izkazali za 68 milijonov evrov ali 0,1 odstotka BDP dolga.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Inflacija je junija pri\u010dakovano dobila dodaten pospe\u0161ek. Cene \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din so bile v medletni primerjavi vi\u0161je za 3,6…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":144357,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,82,4335,30128,84,83,62,37,58,60,38,30237,2254],"class_list":["post-144356","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-economic","tag-inflacija","tag-junij","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-statisticni-urad","tag-statistika"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/144356","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=144356"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/144356\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/144357"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=144356"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=144356"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=144356"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}