{"id":144546,"date":"2026-06-30T16:27:22","date_gmt":"2026-06-30T16:27:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/144546\/"},"modified":"2026-06-30T16:27:22","modified_gmt":"2026-06-30T16:27:22","slug":"na-primorskem-in-notranjskem-vrocinske-nevihte-z-nalivi-in-manjso-toco","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/144546\/","title":{"rendered":"Na Primorskem in Notranjskem vro\u010dinske nevihte z nalivi in manj\u0161o to\u010do"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"To\u010da
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTo\u010da v Vipavskem kri\u017eu. Foto: Neurje.si<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Kot je zapisal Arso ob 15.30, je bil v pasu od Postojne do Idrije mo\u010dnej\u0161i naliv. Na postaji Postojna je bil ob treh popoldne izmerjen sunek vetra s hitrostjo 60 kilometrov na uro. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n

V okolici Postojne in v \u010crnem Vrhu nad Idrijo je padala manj\u0161a to\u010da. O to\u010di poro\u010dajo tudi iz Mojstrane.<\/p>\n

Sicer bo danes \u0161e vro\u010de. Najvi\u0161je dnevne temperature so od 30 do 35, na Primorskem do 37 stopinj Celzija.<\/p>\n

Do vklju\u010dno srede bo po ni\u017einah velika toplotna obremenitev. Najizrazitej\u0161a bo na Primorskem, v jugovzhodni Sloveniji in v ve\u010djih mestih.<\/p>\n

V sredo zve\u010der prihaja hladna fronta<\/p>\n

Prvi leto\u0161nji vro\u010dinski val, ki je prinesel tudi precej junijskih vro\u010dinskih rekordov, se bo po dveh tednih v sredo kon\u010dal. Hladna fronta, ki se danes \u0161e zadr\u017euje severno od Alp, bo v sredo v ve\u010dernem \u010dasu dosegla Slovenijo.<\/p>\n

Tudi v sredo bo dnevna temperatura med 32 in 37 stopinjami Celzija. \u017de zgodaj popoldne pa bodo v hribovitem svetu nastale prve predfrontalne nevihte, nevihtna aktivnost se bo pove\u010dala v ve\u010dernem \u010dasu in se ponekod (predvsem na Primorskem) nadaljevala tudi v no\u010d na \u010detrtek.<\/p>\n

Aktualna animacija radarske slike. vir: ARSO<\/p>\n

Vi\u0161inska dolina hladnega zraka se bo v sredo popoldne nad Alpami razcepila na dva dela. Prvi se bo pomikal proti jugu, nad severno Italijo, drugi pa bo ostal nekoliko severno od nas. Tako bodo vi\u0161inski vetrovi nad nami razmeroma \u0161ibki, pa tudi ohladitev v vi\u0161inah bo komaj zaznavna. Proti ve\u010deru se bo okrepil severovzhodni veter v spodnjih slojih ozra\u010dja. Nevihte bodo predvidoma nastajale predvsem ob frontalni povr\u0161ini zaradi dviganj, ki jih bo povzro\u010dal dotok nekoliko hladnej\u0161ega zraka od severovzhoda.<\/p>\n

Razmere za nastanek krajevnih neurij predvidoma ne bodo tako zaostrene, kot bi bile, \u010de se vi\u0161inska dolina ne bi ravno nad na\u0161im obmo\u010djem razdelila v dva dela. Seveda lahko ob za\u010detku procesa, predvsem popoldne in zgodaj zve\u010der, nastane tudi kak\u0161na mo\u010dnej\u0161a nevihta, a nato se bo ozra\u010dje predvsem v notranjosti postopno stabiliziralo in nevihtni nalivi bodo pre\u0161li v enakomernej\u0161i de\u017e, so zapisali pri Arsu.<\/p>\n

Stopnja opozorila pred nevihtami za sredo ostaja rumena za vso dr\u017eavo, ne izklju\u010dujejo pa mo\u017enosti sprememb skladno z novimi modelskimi izra\u010duni.<\/p>\n

V \u010detrtek bo vro\u010dina popustila<\/p>\n

V \u010detrtek se bo od severa zjasnilo. Na Primorskem bo pihala \u0161ibka burja. Vro\u010dina bo popustila. V petek bo son\u010dno, popoldne bodo v notranjosti Slovenije posamezne plohe.<\/p>\n

Obmo\u010dje visokega zra\u010dnega tlaka nad srednjo Evropo po\u010dasi slabi. Vremenska fronta valovi od \u0160vice \u010dez severno Nem\u010dijo in Poljsko proti severovzhodu. K nam od jugovzhoda doteka zelo topel in v ni\u017ejih zra\u010dnih plasteh nekoliko vla\u017enej\u0161i zrak.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tMorje se je segrelo na 30 stopinj<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tTemperatura morja ob slovenski obali te dni dosega 30 stopinj Celzija. Martina Orlando Bonaca z Morske biolo\u0161ke postaje opozarja, da je ta del Jadrana najsevernej\u0161i, tako se morski organizmi, ki niso odporni proti tak\u0161nim temperaturam, nimajo kam ve\u010d umakniti. Zlasti so na udaru \u0161koljke, spu\u017eve, korale in drugi pritrjeni organizmi, pravi.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tJunij bo verjetno peti najtoplej\u0161i od leta 1950<\/p>\n

Junij je postregel s temperaturnim rekordom, saj so v Podnanosu v Vipavski dolini izmerili 38,7 stopinje Celzija, kar je najvi\u0161ja izmerjena temperatura junija, mese\u010dno povpre\u010dje za Slovenijo pa ka\u017ee, da bo leto\u0161nji junij peti najtoplej\u0161i od leta 1950.<\/p>\n

Povpre\u010dna temperatura za vso Slovenijo bo glede na podatke Agencije za okolje (Arso) junija predvidoma 20,2 stopinje Celzija. Lani, ko je bil junij v primerjavi z juniji od leta 1950 rekordno topel, je bilo mese\u010dno povpre\u010dje za ve\u010d kot stopinjo vi\u0161je. Na drugem mestu je junij leta 2003, na tretjem leta 2019, na \u010detrtem pa leta 2022.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Junij
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJunij bo najverjetneje peti najtoplej\u0161i v zgodovini merjenja od leta 1950. Foto: Shutterstock<\/p>\n

Je pa leto\u0161nji junij pribli\u017eno 2,7 stopinje Celzija toplej\u0161i od povpre\u010dja med letoma 1991 in 2020. Letos je bilo junija najtopleje v ponedeljek v Podnanosu v Vipavski dolini. “Vsaj od leta 1950, ko imamo primerljive podatke, na nobenem merilnem mestu v Sloveniji \u0161e nismo izmerili vi\u0161je temperature junija,” je dejal klimatolog z Arsa Gregor Verta\u010dnik.<\/p>\n

“Da je pri nas izmerjena najvi\u0161ja temperatura, je mogo\u010de krivo to, kar so \u017ee starej\u0161i rekli: ker se dolina tu malo zo\u017ei, da dobi poleti kot eno pokrovko in da ne diha. In mogo\u010de je zato nekaj desetink bolj vro\u010de kot v drugih krajih v Vipavski dolini. Kako pre\u017eivljamo doma\u010dini to? Lahko bi rekli, da i\u0161\u010demo ‘zakloni\u0161\u010da’, da se ohladimo v kleteh. Med 11.00 in 15.00 pa skoraj ni videti \u017eive du\u0161e v vasi,” je za Radio Koper povedal predsednik Krajevne skupnosti Podnanos Stojan Vite\u017enik.<\/p>\n

Mesec junij je po mnenju Verta\u010dnika poseben, saj se je od vseh mesecev v letu v Sloveniji v zadnjih 50 letih najbolj segrel, in sicer za pribli\u017eno \u0161tiri stopinje Celzija. “V zadnjih osmih letih smo imeli kar petkrat junija nenavadno izrazito vro\u010dino, kar je bilo v\u010dasih zelo redko. Po navadi smo zaznali vro\u010dinske valove julija in avgusta, zdaj pa jih imamo vse pogosteje tudi junija,” je dejal Verta\u010dnik.<\/p>\n

Globalno segrevanje ozra\u010dja<\/p>\n

“Glavni razlog za to spremembo je globalno segrevanje ozra\u010dja,” je pojasnil klimatolog.
Drugi razlog, ki je verjetno najpomembnej\u0161i za Evropo, pa je po besedah Verta\u010dnika zmanj\u0161anje onesna\u017eenosti zraka v zadnjih desetletjih. Izpusti iz tovarn in prometa so namre\u010d \u010distej\u0161i kot neko\u010d, zato je ozra\u010dje bolj prosojno, posledi\u010dno pa sonce bolj segreje tla.<\/p>\n

Je pa ve\u010dje toplotna obremenitev v mestih, kjer je ve\u010d pozidanih povr\u0161in, ki se v vro\u010dinskih valovih bolj segrejejo kot okoli\u0161ke zelene povr\u0161ine. “S pozidanih povr\u0161in ni izhlapevanja. Poleg tega same ve\u010dinoma zelo dobro zadr\u017eujejo toploto,” je navedel Verta\u010dnik.<\/p>\n

Tudi sprememba temperature morja v severnem Atlantiku vpliva na to, da je zlasti v srednji Evropi ve\u010d vro\u010dinskih valov. “Medtem ko se ve\u010dina Atlantika segreva, je ju\u017eno od Grenlandije obmo\u010dje, ki se je v zadnjih desetletjih celo nekoliko ohladilo,” je povedal.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vro\u010dina
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVro\u010dina bo vztrajala \u0161e do \u010detrtka. Na fotografiji turisti v Kopru, ki se sku\u0161ajo ohladiti na razli\u010dne na\u010dine. Foto: Toma\u017e Primo\u017ei\u010d, FPA<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\u010cistej\u0161i zrak, ve\u010d son\u010dnega vremena …<\/p>\n

“\u010ce temu dodamo \u0161e \u010distej\u0161i zrak, ve\u010d son\u010dnega vremena, kot ga je bilo neko\u010d, imamo seveda mo\u010dno pove\u010dano \u0161tevilo vro\u010dinskih valov in tudi na splo\u0161no vi\u0161je temperature zraka,” je \u0161e navedel.<\/p>\n

Verta\u010dnik se je dotaknil tudi zelo toplega morja ob slovenski obali, te dni namre\u010d dosega okoli 30 stopinj Celzija, kar vpliva na toploto ob morju. Tudi pono\u010di se slovenska Istra zato ne more zelo ohladiti.<\/p>\n

Se pa v dr\u017eavi pove\u010duje tudi \u0161tevilo tropskih no\u010di, ko se temperatura niti pono\u010di ne spusti pod 20 stopinj Celzija. Letos je bilo teh tropskih no\u010di tudi ve\u010d kot pet. Klimatolog je to pripisal splo\u0161nemu segrevanju ozra\u010dja. Kot je \u0161e dejal Verta\u010dnik, je bil leto\u0161nji junij precej suh. De\u017e bi bil vsaj v tem ju\u017enem delu Slovenije \u017ee nujen.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"To\u010da v Vipavskem kri\u017eu. Foto: Neurje.si Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Kot je zapisal Arso ob…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":144547,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[5781,30128,14389,59,61,62,37,58,60,38,36885,1105],"class_list":["post-144546","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-globalno-segrevanje","tag-junij","tag-nevihte","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-toplotna-obremenitev","tag-vrocina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116840002279861696","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/144546","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=144546"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/144546\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/144547"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=144546"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=144546"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=144546"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}