{"id":144936,"date":"2026-07-01T01:36:16","date_gmt":"2026-07-01T01:36:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/144936\/"},"modified":"2026-07-01T01:36:16","modified_gmt":"2026-07-01T01:36:16","slug":"le-nekaj-kilometrov-iz-slovenije-legendarna-plaza-kjer-zid-locuje-moske-in-zenske","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/144936\/","title":{"rendered":"Le nekaj kilometrov iz Slovenije: legendarna pla\u017ea, kjer zid lo\u010duje mo\u0161ke in \u017eenske"},"content":{"rendered":"

\"Foto.<\/p>\n

Kopali\u0161\u010de ima lo\u010dena vhoda, cena vstopnice\u00a0pa je simboli\u010dna: 1,20 evra. Foto: zajem zaslona X<\/p>\n

Le nekaj kilometrov iz Slovenije: legendarna pla\u017ea, kjer zid lo\u010duje mo\u0161ke in \u017eenske<\/p>\n

V Trstu, nedale\u010d od slovenske meje, le\u017ei pla\u017ea, kakr\u0161ne ni nikjer drugje v Evropi. Kopali\u0161\u010de Bagno Marino La Lanterna, bolj znano pod imenom El Pedocin, je zadnja evropska pla\u017ea, na kateri so kopalci \u0161e vedno lo\u010deni po spolu. Visok bel betonski zid, ki se razteza vse do plitvega morja, to priljubljeno prodnato kopali\u0161\u010de deli na dva dela \u2013 enega za \u017eenske in otroke do 12. leta starosti ter drugega za mo\u0161ke.<\/p>\n

30. 06. 2026, 10.16\n <\/p>\n

rr\n <\/p>\n


\n \"Google
\n <\/a><\/p>\n

Kopali\u0161\u010de ima lo\u010dena vhoda, cena vstopnice\u00a0pa je simboli\u010dna: 1,20 evra. Na \u017eenski strani, ki je za\u0161\u010ditena pred mo\u0161kimi pogledi, vlada spro\u0161\u010deno dru\u017einsko vzdu\u0161je, polno klepeta in smeha, \u017eenskam pa je dovoljeno tudi son\u010denje zgoraj brez. Mo\u0161ki del je po drugi strani znan po kartanju ter \u017eivahnih razpravah o politiki in \u0161portu.<\/p>\n

\u010ce se mo\u0161ki in \u017eenske kljub vsemu \u017eelijo kopati skupaj, lahko zaplavajo dlje od obale, mimo boj, ki ozna\u010dujejo konec zidu v morju, pi\u0161e Italianissimo.<\/p>\n

Tradicija, dalj\u0161a od 120 let<\/p>\n

Zgodba o kopali\u0161\u010du El Pedocin se je za\u010dela leta 1903, ko je bil Trst \u0161e del avstro-ogrske monarhije. Takrat so zgradili javna kopali\u0161\u010da in v skladu z dru\u017ebenimi normami tistega \u010dasa uvedli fizi\u010dno lo\u010ditev med mo\u0161kimi in \u017eenskami. Prvotno leseno ograjo je kasneje zamenjal dana\u0161nji betonski zid.<\/p>\n

Na za\u010detku 20. stoletja tak\u0161na kopali\u0161\u010da niso bila ni\u010d nenavadnega, saj so veljala za na\u010din varovanja zasebnosti in za\u0161\u010dite \u017eensk pred ne\u017eeleno pozornostjo. \u010ceprav so tovrstne delitve drugod s\u010dasoma skoraj povsem izginile, je El Pedocin obdr\u017eal svoja pravila tudi po tem, ko je Trst postal del Italije, poro\u010da portal Italianissimo.<\/p>\n

Tudi glede izvora imena Pedocin\u00a0ni popolnega soglasja. Nekateri trdijo, da izhaja iz lokalnega izraza za dagnje (pedoci), medtem ko drugi verjamejo, da je ime povezano z \u017eeblji, na katere so kopalci neko\u010d obe\u0161ali obla\u010dila.<\/p>\n

Spor na pla\u017ei<\/p>\n

El Pedocin \u017ee leta spro\u017ea deljena mnenja. \u0160tevilni Tr\u017ea\u010dani ga imajo za pomemben del lokalne tradicije in identitete, drugi \u00a0trdijo, da gre za zastarel in diskriminatoren obi\u010daj. Razprava se je znova razplamtela, ko je par iz Milana lo\u010devanje mo\u0161kih in \u017eensk ozna\u010dil za \u00bbabsurden srednjeve\u0161ki obi\u010daj\u00ab. V za\u010detku junija letos se je pla\u017ea znova zna\u0161la v sredi\u0161\u010du pozornosti, ko je turistka iz Milana prestopila na mo\u0161ko stran, da bi bila skupaj s svojim fantom.<\/p>\n

Po besedah o\u010dividcev je ostalim kopalcem navrgla: \u00bb\u017divite v srednjem veku.\u00ab Ko so jo opozorili, naj se vrne na del, predviden za \u017eenske, jim je odvrnila: \u00bbVi ste le kup seksisti\u010dnih butcev. To je diskriminacija. Sram naj vas bo.\u00ab<\/p>\n

Italianissimo navaja, da so se razmere dodatno zapletle, ko se je sprla z drugo \u017eensko, ki je za kratek \u010das stopila na mo\u0161ko stran, da bi mo\u017eu pomagala pospremiti invalidnega sina do strani\u0161\u010da. Po poro\u010dilih jo je milanska turistka ozna\u010dila za \u00bbseksistko\u00ab in \u00bbzaostalo\u00ab ter ji groze\u010de pristopila. Spopad so prepre\u010dili preostali kopalci, med prerivanjem \u00a0naj bi bila odrinjena tudi ena od zaposlenih na kopali\u0161\u010du. Na koncu so turistko odstranili s pla\u017ee, ona in njen\u00a0partner pa sta pred odhodom zahtevala vra\u010dilo 2,40 evra, kolikor sta pla\u010dala za vstopnici.<\/p>\n

Incident je spro\u017eil \u0161tevilne odzive na dru\u017ebenih omre\u017ejih. \u00bbPravilo morda res deluje zastarelo, a zakaj bi svoja pravila vsiljevali kraju, ki ima lastno tradicijo?\u00ab je zapisal eden od uporabnikov, medtem ko je drugi sporo\u010dil: \u00bbTo je del zgodovine tega mesta in jo je treba spo\u0161tovati.\u00ab<\/p>\n

Kljub kritikam ve\u010dina lokalnega prebivalstva \u0161e naprej podpira ohranitev zidu. To se je potrdilo tudi na lokalnem referendumu, na katerem so predlog za njegovo ru\u0161enje zavrnili.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kopali\u0161\u010de ima lo\u010dena vhoda, cena vstopnice\u00a0pa je simboli\u010dna: 1,20 evra. Foto: zajem zaslona X Le nekaj kilometrov iz…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":144937,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[39019,8746,32,39015,39016,39018,35,31,34,36,37,38,39017,33,947,6118,488,1130],"class_list":["post-144936","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-avstro-ogrska-monarhija","tag-diskriminacija","tag-headlines","tag-kopalisce-el-pedocin","tag-locena-kopalisca","tag-lokalna-identiteta","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-spor-na-plazi","tag-top-stories","tag-tradicija","tag-trst","tag-turizem","tag-zgodovina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116842160886267339","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/144936","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=144936"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/144936\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/144937"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=144936"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=144936"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=144936"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}