![\"V](\"\/media\/img\/af\/b4\/4af11ab12db42dd1e4f0-zivile-venckute.jpeg\" "\\"\u017divil\u0117")
<\/p>\nKo je \u017divile Venckute\u00a0pred leti s prijateljico potovala iz Velike Britanije proti Litvi, Slovenija ni bila niti na seznamu dr\u017eav, ki bi jih \u017eelela obiskati. Pravzaprav sploh ni vedela veliko o njej. Danes v Sloveniji \u017eivi \u017ee skoraj \u0161est let, tukaj si je ustvarila dru\u017eino in pravi, da se je prav v tej mali dr\u017eavi prvi\u010d zares po\u010dutila doma.<\/p>\n
<\/p>\n
V Slovenijo je pri\u0161la po naklju\u010dju, danes pa tukaj z mo\u017eem Nejcem vzgajata dve h\u010derki.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n
Ob tem poudarja, da bo Litva vedno njena domovina, saj tam \u017eivijo njeni star\u0161i, sorodniki in prijatelji, vendar danes svoje \u017eivljenje vidi v Sloveniji. Tudi njena h\u010derka odra\u0161\u010da ob obeh jezikih in kulturah, kar dru\u017eini omogo\u010da, da ohranja mo\u010dno povezanost z obema dr\u017eavama.<\/p>\n
![\"\u017divile](\"\/media\/img\/67\/47\/f152947bfd2ce1780f47-zivile-venckute.jpeg\" "\\"\u017divil\u0117")
<\/p>\n
\u017divile prihaja iz litovskega pristani\u0161kega mesta Klajpeda ob Baltskem morju.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n
Njena zgodba se je za\u010dela v litovskem mestu Klajpeda ob Baltskem morju, kjer je odra\u0161\u010dala do 18. leta. Nato jo je pot vodila v Veliko Britanijo, kjer je do\u0161tudirala turizem,\u00a0ve\u010d let delala v gostinstvu in postala tudi vodja restavracije. Toda \u017eivljenje na Otoku ji ni bilo blizu. “Vedela sem, da se v Litvo ne \u017eelim vrniti za vedno, hkrati pa tudi Velika Britanija ni bila moj dom,”\u00a0pripoveduje.<\/p>\n
![\"Doma](\"\/media\/img\/2c\/25\/15616c55d28e60d01cea-zivile-venckute.jpeg\" "\\"\u017divil\u0117")
<\/p>\n
Doma ohranjajo oba jezika in obe kulturi, da bosta h\u010derki povezani tako z Litvo kot Slovenijo.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n
Usodno naklju\u010dje v Sloveniji, spoznala je Nejca<\/p>\n
Med potovanjem po Evropi z avtom sta z najbolj\u0161o\u00a0prijateljico sproti oziroma tik pred zdajci\u00a0iskali preno\u010di\u0161\u010de prek platforme Couchsurfing. V Italiji jima ni uspelo najti gostitelja, potem pa sta na zemljevidu opazili Slovenijo in se odlo\u010dili poskusiti \u0161e tam. Gostitelj, ki se je javil le nekaj minut po aktivaciji svojega profila, je bil Nejc. Opazila je, da je bila Nejcu takoj v\u0161e\u010d, vendar je bila prepri\u010dana, da gre za kratek postanek, in nikakor si ni \u017eelela zveze na daljavo.\u00a0<\/p>\n
Takrat si \u017divile\u00a0ni predstavljala, da bo iz kratkega postanka nastala \u017eivljenjska zgodba. Nejc je njej in prijateljici po\u0161iljal fotografije, se javljal in \u010dez nekaj mesecev pri\u0161el na obisk. Kljub za\u010detnemu nesporazumu glede tega, zaradi katere od prijateljic je sploh pri\u0161el, sta Nejc in \u017divile\u00a0hitro ugotovila, da sta si v\u0161e\u010d. Po nekaj obiskih, skupnem potovanju na Portugalsko in obdobju zveze na daljavo, ko je Nejc ob koncih tedna hodil k njej na obisk, sta ugotovila, da \u017eelita biti skupaj. “Nikoli si nisem predstavljala, da bom v zvezi na daljavo. Potem pa sem spoznala, da je Nejc moj \u010dlovek,”\u00a0pravi.<\/p>\n
![\"Najbolj](\"\/media\/img\/51\/c7\/55767ff548347bca4450-zivile-venckute.jpeg\" "\\"\u017divil\u0117")
<\/p>\n
Najbolj sta jo v Sloveniji presenetila prijaznost ljudi in ob\u010dutek, da je dobrodo\u0161la.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n
Selitev med epidemijo<\/p>\n
Njuno zvezo je zaznamovalo tudi obdobje epidemije covida-19. Zaradi omejitev prehajanja meja je bilo obiskovanje vse te\u017eje, vendar je prav ta \u010das dokon\u010dno pokazal, da si \u017eelita skupnega \u017eivljenja. \u017divile\u00a0se spominja, kako je morala ob prvem prihodu v Slovenijo med epidemijo pe\u0161 pre\u010dkati mejo z vsemi potrebnimi dokumenti, medtem ko jo je Nejc \u010dakal na drugi strani.<\/p>\n
Po ve\u010d mesecih skupnega \u017eivljenja je postalo jasno, da \u017eeli ostati v Sloveniji. Selitev zanjo ni pomenila ve\u010djih birokratskih te\u017eav, saj sta Litva in Slovenija \u010dlanici Evropske unije, pomembno pa ji je bilo predvsem to, da je hitro na\u0161la zaposlitev in ob\u010dutek stabilnosti. Zaposlila se je v Gelaterii\u00a0Romantika v Ljubljani, kjer je bila veliko v stiku z ljudmi, kar jo je spodbudilo k temu, da je vse ve\u010d govorila slovensko. Trenutno je sicer na porodni\u0161kem dopustu z drugo h\u010derko.<\/p>\n
![\"Ljubezenska](\"\/media\/img\/4f\/de\/6ebc4473f320c8e0addc-zivile-venckute.jpeg\" "\\"\u017divil\u0117")
<\/p>\n
Ljubezenska zgodba \u017divile in Nejca se je za\u010dela po naklju\u010dnem sre\u010danju prek platforme Couchsurfing.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n
Slovenci jo \u0161e vedno presene\u010dajo<\/p>\n
\u010ceprav sta si Litva in Slovenija v marsi\u010dem podobni, je opazila tudi \u0161tevilne razlike. Najve\u010dja je narava. Litva je ravninska dr\u017eava, kjer se pogled izgubi v neskon\u010dnem horizontu, medtem ko so v Sloveniji povsod hribi in gore. “V Litvi vidi\u0161 ogromno nebo, v\u00a0Sloveniji pa vidi\u0161 hribe, kamorkoli se obrne\u0161,”\u00a0pravi.<\/p>\n
\u0160e bolj kot narava jo je presenetila odprtost ljudi. Po njenem mnenju so Slovenci bistveno bolj dru\u017eabni in povezani kot prebivalci severne Evrope. “\u010ce v Sloveniji sre\u010da\u0161 nekoga v hribih, ga pozdravi\u0161. Pri nas se to skoraj ne dogaja.”<\/p>\n
Prav prijaznost ljudi je bila eden glavnih razlogov, da se je v Sloveniji hitro po\u010dutila doma.<\/p>\n
![\"\u017divil\u0117](\"\/media\/img\/2d\/30\/c341a5ffb974e9bff4ca-zivile-venckute.jpeg\" "\\"\u017divil\u0117")
<\/p>\n
Foto: Osebni arhiv <\/p>\n
Posebnost litovske zakonodaje je, da dvojno dr\u017eavljanstvo ni\u00a0mogo\u010de, zato se bo morala dru\u017eina v prihodnosti posvetiti tudi temu vpra\u0161anju. H\u010derki, ki odra\u0161\u010data ob slovenskem in litovskem jeziku ter kulturi, bosta morali ob polnoletnosti sprejeti pomembno odlo\u010ditev, katero dr\u017eavljanstvo bosta obdr\u017eali. “Doma \u017eivimo z obema jezikoma in obema kulturama. Dekleti bosta povezani tako z Litvo kot tudi Slovenijo, zato bo odlo\u010ditev neko\u010d verjetno vse prej kot preprosta,” pove.
\nPogre\u0161a jezik\u00a0in hrano<\/p>\n
![\"Cepelini,](\"\/media\/img\/23\/5d\/6a62081622e755e1fbd0-zivile-venckute.jpeg\" "\\"\u017divil\u0117")
<\/p>\n
Cepelini, krompirjevi\u00a0cmoki\u00a0z mesnim nadevom
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n
Najbolj pogre\u0161a materni jezik. \u010ceprav danes teko\u010de govori slovensko, ji manjkajo doma\u010de \u0161ale, humor in spro\u0161\u010denost, ki jih\u00a0lahko do\u017eivi\u0161 le v svojem jeziku.<\/p>\n
Pogre\u0161a tudi litovsko kulinariko. Med najbolj zna\u010dilnimi jedmi omenja hladno juho iz kefirja in rde\u010de pese, ki jo v Litvi jedo predvsem poleti, ter tradicionalne cepeline, to so\u00a0krompirjevi\u00a0cmoki\u00a0z mesnim nadevom. Ob tem opa\u017ea tudi razlike pri prehrani:\u00a0“Pri nas ob glavni jedi skoraj vedno dobi\u0161 \u0161e ve\u010d vrst solat, juho ali prilogo. V Sloveniji mora\u0161 marsikaj naro\u010diti posebej.”<\/p>\n
![\"Hladna](\"\/media\/img\/3d\/c7\/6f65405dc366f068c044-zivile-venckute.jpeg\" "\\"\u017divil\u0117")
<\/p>\n
Hladna juha iz kefirja in rde\u010de pese
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n
V Sloveniji ji je zelo v\u0161e\u010d ocvrt\u00a0pi\u0161\u010danec, pa tudi sicer je navdu\u0161ena nad raznoliko ponudbo hrane in predvsem nad tem, da so v restavracijah mo\u010dno\u00a0prisotne\u00a0lokalna hrana in lokalne sestavine, ne uvo\u017eene.\u00a0<\/p>\n
![\"\u010ceprav](\"\/media\/img\/18\/b3\/df79eb9322f1623e1666-zivile-venckute.jpeg\" "\\"\u017divil\u0117")
<\/p>\n
\u010ceprav \u017eivi v Sloveniji, ostaja mo\u010dno povezana z rodno Litvo.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n
Sloven\u0161\u010dina je pri\u0161la skozi delo<\/p>\n
U\u010denja jezika se je lotila resno, ta\u0161\u010da ji je omogo\u010dila kraj\u0161i te\u010daj. Najve\u010d pa se je nau\u010dila v slu\u017ebi. Delo z ljudmi ji je pomagalo, da je hitro za\u010dela razumeti vsakdanje izraze in pogovore. Za\u010detki niso bili lahki. Ob dru\u017eenjih s prijatelji pogosto ni razumela pogovora, zato je raje ostajala tiho. Danes je druga\u010de. Dobro razume slovensko, \u010deprav v\u010dasih \u0161e vedno odgovori v angle\u0161\u010dini.<\/p>\n
Priznava, da ji najve\u010d te\u017eav povzro\u010da pisanje in postavljanje besed v pravilen vrstni red, saj pogosto razmi\u0161lja v litov\u0161\u010dini ali angle\u0161\u010dini. Kljub temu poudarja, da so bili Slovenci vedno potrpe\u017eljivi in pripravljeni pomagati. Dodaja \u0161e: “V Sloveniji zelo veliko ljudi govori angle\u0161ko. To me je res presenetilo.” Ob tem se\u00a0po\u0161ali, da govori dva jezika, ki ju sicer uporablja malo ljudi: litov\u0161\u010dino in sloven\u0161\u010dino. Tudi starej\u0161a h\u010derka govori oziroma se u\u010di oba jezika.\u00a0<\/p>\n
![\"\u017divile](\"\/media\/img\/9f\/1e\/dc5d329d447ff3ede0f6-zivile-venckute.jpeg\" "\\"\u017divil\u0117")
<\/p>\n
\u017divile z mo\u017eem Nejcem ter h\u010derkama Milo in Aire
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n
![\"\u017divil\u0117](\"\/media\/img\/0e\/f0\/35078e2a3e330e6085c1-zivile-venckute.jpeg\" "\\"\u017divil\u0117")
<\/p>\n
Foto: Osebni arhiv <\/p>\n
O slovenskem zdravstvu<\/p>\n
\u010ceprav sta bila nose\u010dnost in porod obdobje, ko je bila v Sloveniji \u0161e razmeroma nova, pravi, da zaradi jezika pri zdravstveni oskrbi ni imela ve\u010djih te\u017eav. “\u010ce je \u0161lo za pomembne stvari, kot so pregledi ali porod, sem prosila, da govorimo angle\u0161ko. \u017delela sem biti prepri\u010dana, da vse razumem,”\u00a0pripoveduje.<\/p>\n
Pozitivno jo je presenetilo predvsem to, da veliko zdravstvenih delavcev govori angle\u0161ko in da so bili pripravljeni prilagoditi komunikacijo njenim potrebam. Tudi v manj\u0161ih krajih ni imela ob\u010dutka, da bi bila zaradi tujega jezika prikraj\u0161ana. “Res sem se po\u010dutila dobrodo\u0161lo, ne glede na to, ali sem govorila slovensko ali angle\u0161ko,”\u00a0pravi.<\/p>\n
Skriti zaklad Evrope<\/p>\n
Slovenijo opisuje kot skriti zaklad, ki ga tujci \u0161e niso povsem odkrili. Navdu\u0161ujejo jo raznolikost pokrajin, bli\u017eina morja, gora, vinorodnih obmo\u010dij in dejstvo, da je vse dostopno v kratkem \u010dasu. Najbolj ji je v\u0161e\u010d Ljubljana, ki po njenem mnenju zdru\u017euje vse prednosti glavnega mesta, hkrati pa ostaja prijetna in obvladljiva.<\/p>\n
Obiskovalce iz Litve najprej po\u0161lje na Bled, v Postojnsko jamo in na Predjamski grad, ki jo je \u0161e posebej navdu\u0161il. “Na tako majhnem prostoru imate vse. Tega nima skoraj nobena dr\u017eava.”<\/p>\n
![\"\u017divile](\"\/media\/img\/c6\/46\/6fc5422b896eb7c689f6-zivile-venckute.jpeg\" "\\"\u017divil\u0117")
<\/p>\n
\u017divile Venckute Medved pravi, da je v Sloveniji prvi\u010d v \u017eivljenju zares za\u010dutila ob\u010dutek doma.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n
Sanje o turizmu in povezovanju Litovcev<\/p>\n
Danes skupaj z dru\u017eino \u017eivi na pode\u017eelju, kjer u\u017eiva v miru, naravi in dobrih odnosih s sosedi. V prihodnosti si \u017eeli uresni\u010diti sanje, povezane s turizmom. Rada bi ustvarila manj\u0161o nastanitev, kjer bi gostom pripravljala zajtrke in jim pokazala Slovenijo skozi svoje o\u010di.<\/p>\n
Razmi\u0161lja tudi o organiziranju izletov za litovske obiskovalce, saj meni, da Slovenija v Litvi \u0161e vedno ni dovolj poznana.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ko je \u017divile Venckute\u00a0pred leti s prijateljico potovala iz Velike Britanije proti Litvi, Slovenija ni bila niti na…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":146145,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[12615,3054,59,61,62,37,58,60,38,39245],"class_list":["post-146144","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-litva","tag-prek-meja","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zivile-venckute"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116847968699243968","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/146144","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=146144"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/146144\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/146145"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=146144"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=146144"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=146144"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}