Agencija za energijo izdala redno letno Poro\u010dilo o stanju na podro\u010dju energetike v Sloveniji v letu 2025, v katerem celovito predstavlja klju\u010dna dogajanja in spremembe na podro\u010dju oskrbe z elektri\u010dno energijo, plini in toploto.<\/p>\n
“Geopoliti\u010dne razmere nas opozarjajo na krhkost stabilnosti, narava pa nas vse pogosteje opozarja, kako ranljivi smo in da oskrba z energijo nikakor ni samoumevna. Trajnostna oskrba zato ni ve\u010d izbira, temve\u010d nujnost in na\u0161a skupna odgovornost. A energetski prehod mora biti socialno pravi\u010den,” Du\u0161ka Godina\u00a0direktorica agencije poudarja v uvodu poro\u010dila.<\/p>\n
Podatki za leto 2025 potrjujejo, da je Slovenija \u017ee na poti preobrazbe v smeri ve\u010dje energetske neodvisnosti in podnebne odgovornosti. Dele\u017e energije iz obnovljivih virov (OVE) v bruto kon\u010dni rabi naj bi glede na oceno Instituta Jo\u017eef \u0160tefan\u00a0dosegel 25,4 odstotka. Kljub napredku pa cilj 33-odstotnega dele\u017ea do leta 2030 ostaja \u0161e precej oddaljen. “Ukrepe za prehod na trajnostno oskrbo bo zato treba pospe\u0161iti, a naslavljanje zgolj proizvodnih virov ne bo zado\u0161\u010dalo,” \u0161e pravi Godina\u00a0in poudari, da je eden izmed klju\u010dnih stebrov tudi zni\u017eevanje rabe energije.<\/p>\n
Ve\u010d kot polovica elektrike iz OVE<\/p>\n
Pokritost rabe z doma\u010do proizvodnjo je pod 10-letnim povpre\u010djem. Z doma\u010do proizvodnjo smo lani\u00a0pokrili 82,8 odstotka rabe elektri\u010dne energije kon\u010dnih odjemalcev. Ob upo\u0161tevanju celotne proizvodnje v NEK je bila Slovenija tudi lani\u00a0neto izvoznica elektri\u010dne energije, pri \u010demer je bilo 40 odstotkov vse proizvedene in prevzete elektri\u010dne energije iz jedrske elektrarne, 40\u00a0iz OVE in dobrih 19\u00a0iz fosilnih goriv.<\/p>\n
\u010ce upo\u0161tevamo zgolj polovico proizvedene elektri\u010dne energije iz NEK, ki po mednarodni pogodbi pripada Sloveniji (preostalih 50 odstotkov\u00a0pa Hrva\u0161ki), so dele\u017ei primarnih virov proizvodnje druga\u010dni, in sicer skoraj 52 odstotkov\u00a0iz OVE, 24,4 odstotka iz fosilnih goriv in skoraj 24 iz jedrskega goriva.<\/p>\n
\u010ceprav se je proizvodnja iz OVE v primerjavi z letom 2024 zmanj\u0161ala za nekaj ve\u010d kot 13 odstotkov, kar je predvsem posledica slab\u0161e hidrologije, pa izstopa podatek o rasti proizvodnje iz son\u010dne energije, saj se je ta glede na leto 2024 pove\u010dala za \u010detrtino.<\/p>\n
Na podro\u010dju oskrbe s toploto je plin prevzel vlogo primarnega energenta, 19 odstotkov toplote je bilo proizvedeno iz OVE, za skoraj 17 odstotkov pa je bila manj\u0161a poraba premoga.<\/p>\n
Skupna raba kon\u010dnih odjemalcev elektri\u010dne energije, plina in toplote je bila vi\u0161ja, in sicer \u0161tiri odstotke je\u00a0bila vi\u0161ja skupna raba elektri\u010dne energije vseh kon\u010dnih odjemalcev, 10 odstotkov je bila vi\u0161ja\u00a0skupna raba plina in za dobre \u0161tiri odstotke vi\u0161ja poraba toplote.<\/p>\n
Elektrifikacija prometa zaostaja<\/p>\n
Trend elektrifikacije prometa je vse vse bolj izrazit, rast tega segmenta pa v zadnjih mesecih opazna tudi v vsakdanjem \u017eivljenju, a so elektri\u010dna vozila v kategoriji osebnih in lahkih komercialnih vozil v Sloveniji ob koncu leta 2025 predstavljala le dvoodstotni dele\u017e vseh vozil (skupno 29.219 vozil).<\/p>\n
Ti podatki jasno ka\u017eejo, da je pot do \u0161ir\u0161e elektrifikacije prometa \u0161e dolga. Za doseganje zastavljenih ciljev bodo med drugim potrebna nadaljnja in obse\u017enej\u0161a vlaganja v distribucijsko elektroenergetsko omre\u017eje ter pospe\u0161ena \u0161iritev javne polnilne infrastrukture, ki je ob koncu leta obsegala 2545, polnilnih mest.<\/p>\n
Lani so bila vlaganja v omre\u017eja rekordna<\/p>\n
Realiziranih je bilo za 267 milijonov evrov nalo\u017eb v distribucijski sistem elektri\u010dne energije. To je vrednostno najve\u010d v zgodovini ter ka\u017ee na trend pove\u010danih potreb po obse\u017enej\u0161ih vlaganjih, \u010de bo dr\u017eava \u017eelela\u00a0dose\u010di ambiciozne cilje zelenega prehoda in razoglji\u010denja. “Pri\u010dakujemo, da se bodo nalo\u017ebe v prihodnje \u0161e pove\u010devale, temu je pravo\u010dasno sledila omre\u017eninska reforma, ki se uspe\u0161no uporablja \u017ee skoraj dve leti in katere cilj je u\u010dinkovita raba omre\u017eij in ohranjanje oziroma upo\u010dasnitev rasti konice ter prihodnjih stro\u0161kov nalo\u017eb”.<\/p>\n