{"id":14646,"date":"2026-03-05T12:20:11","date_gmt":"2026-03-05T12:20:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/14646\/"},"modified":"2026-03-05T12:20:11","modified_gmt":"2026-03-05T12:20:11","slug":"grozi-iranu-drzavljanska-vojna-kurdski-napadi-povecujejo-nevarnost-razpada-drzave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/14646\/","title":{"rendered":"Grozi Iranu dr\u017eavljanska vojna? Kurdski napadi pove\u010dujejo nevarnost razpada dr\u017eave"},"content":{"rendered":"

\"\ufeffYazidi<\/p>\n

CIA je v tajnosti organizirala kurdski upor na severu Irana. Fotografija s kurdsko borko v Iraku je simboli\u010dna.\u00a0 Foto: Reuters<\/p>\n

Grozi Iranu dr\u017eavljanska vojna? Kurdski napadi pove\u010dujejo nevarnost razpada dr\u017eave<\/p>\n

Po poro\u010danju arabskih in tudi izraelskih medijev se na severu Irana o\u010ditno odpira nova fronta. Ta naj bi bila kopenska, v njej pa re\u017eimske cilje znotraj Irana napadajo kurdske skupine, ki so bile v Iraku oboro\u017eene z oro\u017ejem ameri\u0161ke obve\u0161\u010devalne agencije CIA. Iranske sile so za\u010dele protinapad.<\/p>\n

Ofenziva kurdskih skupin naj bi se z napadi na re\u017eimske cilje za\u010dela \u017ee 2. marca. Tako se v Iranu, ki si je v minulih desetletjih zaradi etni\u010dno-verske pestrosti v dr\u017eavi mo\u010dno prizadeval za\u00a0nacionalno\u00a0kohezijo\u00a0\u2013 mo\u010dno so poudarjali perzijske korenine \u2013, nevarno dviguje nevarnost izbruha dr\u017eavljanske vojne. \u00a0Morda grozi tudi razbitje Irana na ve\u010d delov.<\/p>\n

Iran je \u017ee spro\u017eil protinapade na kurdske sile na tem obmo\u010dju. Iransko ministrstvo za obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe je sporo\u010dilo, da so napadli polo\u017eaje \u00bbseparatisti\u010dnih skupin\u00ab, ki so nameravale vstopiti prek zahodnih meja. Dodali so, da so skupine utrpele velike izgube. Ob tem so \u0161e dodali, da iranske sile sodelujejo s \u00bbplemenitimi Kurdi\u00ab, da bi prepre\u010dile \u00bbizraelsko-ameri\u0161ki\u00ab na\u010drt za napad na iransko ozemlje. Kaj naj bi to pomenilo, v poro\u010danju iranskih medijev ni pojasnjeno. Iranske oblasti so sicer \u017ee v \u010dasu januarskih demonstracij Kurde v dr\u017eavi obto\u017eile, da sodelujejo pri poskusih tujih sil (ZDA in Izraela) destabilizirati razmere v Iranu.<\/p>\n

\"***<\/p>\n

\u00bbSeparatisti\u010dne skupine ne smejo misliti, da se je veter obrnil, in posku\u0161ati ukrepati. Na noben na\u010din jih ne bomo tolerirali,\u00ab\u00a0je kurdskim skupinam v Iranu zagrozil vodja sveta za nacionalno varnost Ali Larid\u017eani. Foto: Reuters<\/p>\n

Kurdi z osmimi do desetimi milijoni ljudi zajemajo pribli\u017eno desetino prebivalstva v Iranu. Ve\u010dina jih \u017eivi v provinci Kurdistan (90 odstotkov tamkaj\u0161njega prebivalstva) na skrajnem severozahodu dr\u017eave vzdol\u017e meje z Irakom in Tur\u010dijo.\u00a0Pomemben dele\u017e prebivalstva sestavljajo \u0161e v treh od 31 iranskih provinc: Ilam (okoli 85 odstotkov prebivalstva), Kerman\u0161ah (60 odstotkov prebivalstva), Zahodni Azerbajd\u017ean (35 odstotkov prebivalstva).<\/p>\n

<\/p>\n

\"Israeli<\/p>\n

Napad na Iran<\/p>\n

Teheran nadaljuje protinapade: rakete nad Izraelom in zalivskimi dr\u017eavami<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Gro\u017enja destabilizacije \u0161ir\u0161e regije<\/p>\n

Poro\u010dila o za\u010deti ofenzivi Kurdov so za zdaj skopa. Sledijo pa poro\u010danju ameri\u0161kih, evropskih, arabskih in izraelskih medijev, da naj bi osrednja obve\u0161\u010devalna agencija CIA posku\u0161ala oboro\u017eiti kurdske sile, da bi te spodbudile ljudsko vstajo v Iranu. Tak\u0161ni na\u010drti sicer prilivajo olja na ogenj Bli\u017enjega vzhoda, kjer so Kurdi po prvi svetovni vojni ostali brez nacionalne dr\u017eave. Takratne velike sile so jih pri novem risanju meja po koncu Otomanskega cesarstva razdelile\u00a0med Tur\u010dijo, Irak, Iran in Sirijo. Dogajanje bi lahko destabiliziralo \u0161ir\u0161o regijo, tudi Irak, kjer so imeli Kurdi ambicije o dr\u017eavi in leta 2017 tudi referendum, kjer je za osamosvojitev glasovalo ve\u010d kot 90 odstotkov udele\u017eencev. Potem so Kurdi po velikem pritisku in porazu proti ira\u0161ki vojski namero opustili.<\/p>\n

\"People<\/p>\n

Iran je v minulih dneh pogosto obstreljeval tudi cilje v ira\u0161kem Kurdistanu. Rakete so poletele nad tamkaj\u0161nje\u00a0opori\u0161\u010de z mednarodnimi silami, izstrelki pa so padali tudi na civilna obmo\u010dja. Foto: Reuters<\/p>\n

Po poro\u010danju ameri\u0161kih in evropskih medijev, sklicujo\u010de se na neimenovane vire, se Trumpova administracija aktivno pogaja z iranskimi opozicijskimi skupinami in kurdskimi voditelji v Iraku o zagotovitvi voja\u0161ke podpore. CIA naj bi vodila pogovore s kurdskimi skupinami tako v Iraku kot v Iranu. Interes za oboro\u017eitev Kurdov naj bi imel tudi Izrael, ki je sicer dober dolgoletni zaveznik kurdskih skupin v regiji. Cilj dodatne oboro\u017eitve, za katero naj bi zaprosile kurdske skupine, pa naj bi bil, da se za\u010dne upor v kurdskem severozahodnem delu Irana, ki ga Kurdi poimenujejo Rod\u017eelat. Morebitna tak\u0161na dodatna destabilizacija Irana bi utegnila mo\u010dno vznejevoljiti Tur\u010dijo, ki \u017ee zdaj nervozno pogleduje proti Iranu.<\/p>\n

Zra\u010dni napadi kot za\u010detek vstaje<\/p>\n

Ameri\u010dani in Izraelci naj bi sicer \u017ee zdaj s pomo\u010djo zra\u010dnih napadov pripravljali teren za za\u010detek kurdske vstaje. Ameri\u0161ka in izraelska letala naj bi namre\u010d v kurdskih delih dr\u017eave izvedla okrepljene napade na polo\u017eaje Islamske revolucionarne garde, iranske vojske in obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe. Ti napadi naj bi se zgodili v krajih Banah, Kerman\u0161ah, Marivan in Sananda\u017e.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Smoke<\/p>\n

glasovanje v senatu<\/p>\n

Trump dobil zeleno lu\u010d za nadaljevanje vojne proti Iranu<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Ra\u010dunica je o\u010ditno ta, da bo\u00a0po uni\u010denju polo\u017eajev vojske v teh krajih izbruhnil upor\u00a0kurdskih\u00a0skupin. Od te to\u010dke se poro\u010danja medijev sicer razlikujejo. Eni navajajo, da bi nato na iransko ozemlje na kurdskem severu vstopila ameri\u0161ka vojska. V ameri\u0161ki administraciji s predsednikom Donaldom Trumpom na \u010delu vsaj za zdaj uradno izklju\u010dujejo nujnost, da bi bilo v Iran treba\u00a0poslati tudi kopensko vojsko. Spet drugi mediji, denimo CNN, pa sklicujo\u010d se na neimenovane vire poro\u010dajo, da naj bi Kurdi lahko pomagali sejati kaos v regiji. Z njihovim aktiviranjem bi se dodatno \u0161ibilo voja\u0161ke vire iranskega re\u017eima.<\/p>\n

Trumpovi pogovori s kurdskimi voditelji<\/p>\n

Predsednik Trump je ob za\u010detku vojne vendarle \u017ee vodil tudi pogovore s predstavniki ira\u0161kih kurdskih skupin Masudom Barzanijem in Bafelom Talabanijem. Kaj so se pogovarjali, ni povsem jasno, saj v Beli hi\u0161i vsebine pogovorov ne razkrivajo. Zgolj v Talabanijevem uradu so sporo\u010dili, da je pogovor tekel o Iranu, predsednik Trump pa naj bi razjasnil cilje vojne.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Raketa<\/p>\n

vojna v iranu<\/p>\n

Hipoteti\u010dni scenarij: bi lahko iranska raketa dosegla Slovenijo?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"CIA je v tajnosti organizirala kurdski upor na severu Irana. Fotografija s kurdsko borko v Iraku je simboli\u010dna.\u00a0…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":14647,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[6638,5455,333,6756,37,38,64,5447,63,404],"class_list":{"0":"post-14646","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-cia","9":"tag-irak","10":"tag-iran","11":"tag-kurdi","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenscina","14":"tag-svet","15":"tag-vojna-v-iranu","16":"tag-world","17":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116176540427553082","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14646","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=14646"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14646\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/14647"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=14646"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=14646"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=14646"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}