{"id":148673,"date":"2026-07-04T07:19:09","date_gmt":"2026-07-04T07:19:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/148673\/"},"modified":"2026-07-04T07:19:09","modified_gmt":"2026-07-04T07:19:09","slug":"ponos-pogum-tovaristvo-in-solidarnost-pod-crno-uniformo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/148673\/","title":{"rendered":"Ponos, pogum, tovari\u0161tvo in solidarnost pod \u010drno uniformo"},"content":{"rendered":"

Ob rudarskem prazniku, ki ga zaznamujemo 3. julija v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo na ta dan za\u010deli rudarji zasavskih revirjev leta 1934, so sino\u010di v rudarski stan v Velenju sprejeli 28 novincev. Na \u017ee 65. prireditvi Skok \u010dez ko\u017eo so bile v sredi\u0161\u010du vrednote, ki jih rudarji vsak dan pol kilometra pod zemljo \u017eivijo za vse nas. Tudi po letu 2033, ko bo Premogovnik Velenje zaprl vrata<\/a>, jih bodo potrebovali za zapiralna dela. Tudi vse te, ki so v rudarsko prihodnost \u0161ele sko\u010dili.<\/p>\n

\"\u010castni<\/p>\n

\u010castni skok sta letos opravila velenjski \u017eupan Peter Dermol (levo) in \u0161o\u0161tanjski \u017eupan Boris Goli\u010dnik. FOTO: \u0160pela Kuralt\/Delo<\/p>\n

Skok \u010dez ko\u017eo je prireditev, ki je od leta 2021 vpisana v register nesnovne kulturne dedi\u0161\u010dine. Dogajanje se za\u010dne \u017ee veliko pred prihodom slavnostne parade na stadion. Tako je Velenj\u010dane zbudila tradicionalna budnica Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje (PV), oglasila se je kanonada, ki se je ponovila tudi zve\u010der na stadionu. Do tja je vodila parada rudarjev v \u010drnih uniformah z rde\u010dimi nageljni na prsih. V vsakem njihovem koraku je vsako leto \u010dutiti ponos, povezanost, po\u017ertvovalnost, tovari\u0161tvo in solidarnost. Pa tudi spomin na vse tiste, ki ne zmorejo ve\u010d koraka ali so dali \u017eivljenje za to, da nam gori lu\u010d.<\/p>\n

\"Parada<\/p>\n

Parada rudarjev skozi Velenje je vsako leto prava pa\u0161a za o\u010di. FOTO: Matija Marin\u0161ek<\/p>\n

Obi\u010daj skok \u010dez ko\u017eo izvira iz 16. stoletja, razlagajo v premogovniku. Takrat so namre\u010d v \u010de\u0161kih in slova\u0161kih rudnikih uvedli slavnostni sprejem novincev, ki so morali sprva presko\u010diti rudni\u0161ki ja\u0161ek. Ker so ti postajali vedno \u0161ir\u0161i, so za\u010deli skakati \u010dez ko\u017eo. Gre za kos tele\u010djega usnja z jermenom in pasovi, s katerim so se po dr\u010di spu\u0161\u010dali v jamske prostore. Prvi skok \u010dez ko\u017eo so v Velenju pripravili leta 1961. Do danes so v PV v rudarski stan sprejeli 4003 novince, torej dijake rudarske, strojne in elektro smeri, pa tudi diplomirane in\u017eenirje rudarstva in geotehnologije.<\/p>\n

Na sod in skok<\/p>\n

Novince pri skoku spremljajo stare\u0161ine in botri, ki prvi opravijo skok, mladim pa kasneje pomagajo pri uvajanju v poklic. Nato na sod stopijo \u0161e novinci. Pred sodom stare\u0161ini dr\u017eita ko\u017eo, novinec pa mora povedati generalije, torej ime in priimek ter rojstne podatke, in geslo. To je pri vsakem druga\u010dno, obi\u010dajno pa precej duhovito. Vsako leto se komu malo zatakne, kar je precej razumljivo, saj dogajanje spremlja poln stadion. Po vsem povedanem izpijejo vr\u010dek piva in sko\u010dijo \u010dez ko\u017eo.<\/p>\n

\"Pred<\/p>\n

Pred skokom \u010dez ko\u017eo morajo novinci spiti vr\u010dek piva. FOTO: \u0160pela Kuralt\/Delo<\/p>\n

Od leta 1994 v Velenju na prireditvi nekdo opravi tudi \u010dastni skok. Tokrat sta bila dva \u010dastna skaka\u010da, in sicer sta \u010dez ko\u017eo sko\u010dila velenjski \u017eupan Peter Dermol in \u0161o\u0161tanjski \u017eupan Boris Goli\u010dnik. Kot je povedal generalni direktor PV Marko Mavec, so ju izbrali, ker sta bila zelo aktivna pri oblikovanju in sprejemanju dveh klju\u010dnih zakonov: zakona o postopnem zapiranju PV in zakona o prestrukturiranju \u0160ale\u0161ke regije. \u00bbNikoli si nisem predstavljal, da me bo doletela ta \u010dast, in sem ponosen. Predvsem zato, ker zelo spo\u0161tujem poklic rudarja. Spo\u0161tujem ves trud, predvsem pa vse vrednote, ki jih rudarji \u017eivijo, ki so zaznamovale na\u0161o dru\u017ebo, na\u0161o skupnost, na\u0161o dolino,\u00ab je po prireditvi dejal Goli\u010dnik. Takoj po skoku pa je rudarjem dejal: \u00bbVa\u0161a najve\u010dja zapu\u0161\u010dina ni premog, ki ste ga izkopali. Va\u0161a najve\u010dja zapu\u0161\u010dina so vrednote, ki jih danes skupaj \u017eivimo in jih moramo ponosno predati naslednjim rodovom.\u00ab<\/p>\n

\"Skok<\/p>\n

Skok \u010dez ko\u017eo v rudarski stan. FOTO: \u0160pela Kuralt\/Delo<\/p>\n

\u010custven je bil tudi Dermol, ki je dejal, da mu uniforma, ki jo je lahko oblekel in sam skok, pomenita najve\u010d: \u00bbS to gesto sem se lahko res zahvalil in poklonil ne samo rudarjem, ki so bili danes tukaj, ampak tudi vsem generacijam rudarjev pred njimi. Nikoli si nisem mislil, da bom v \u010dasu svojega \u017eupanovanja pred sabo gledal tri mrtve kamerate.\u00ab Dodal je, da je rudarstvo ve\u010dno zapisano v Velenju: \u00bbLahko zaprejo premogovnik, ampak du\u0161a premogovnika in rudarjev bo tu za vedno ostala.\u00ab<\/p>\n

Prelomno leto 2033<\/p>\n

Slovenija se je sicer zavezala za izstop iz premoga leta 2033. Po tem bo sledilo \u0161e relativno dolgo zapiralno obdobje premogovnika, a lignita ne bodo ve\u010d izkopavali. Dermol je bil zelo kriti\u010den do vseh dosedanjih vlad, ki so za\u010drtale usodo premogovni\u0161tva v \u0160ale\u0161ki dolini: \u00bbLetnica 2033 je bila sprejeta pod desno vlado, toplarna (Te\u0161 izvaja gospodarsko javno slu\u017ebo zagotavljanja toplote za \u0160ale\u0161ko dolino, op. p.) je nastala pod levo vlado. \u017delim si, da bi poiskali re\u0161itve in da bi za ti dve veliki napaki na\u0161li neko drugo re\u0161itev. To, da je Te\u0161 danes toplarna, je bilo zame \u017ee takrat veliko poni\u017eanje. To je poni\u017eanje zame osebno, poni\u017eanje na\u0161ega mesta in vseh tistih rudarjev, ki kopljejo \u010drno zlato predvsem za elektri\u010dno energijo in ne za toploto.\u00ab<\/p>\n

\"Generalni<\/p>\n

Generalni direktor PV Marko Mavec: \u00bbV podzemlju \u0160ale\u0161ke doline je ve\u010d kot 50 kilometrov podzemnih rovov, ki jih je treba kvalitetno zapreti, hkrati pa je 1100 hektarjev povr\u0161in, ki jih je treba sanirati.\u00ab FOTO: \u0160pela Kuralt\/Delo<\/p>\n

Dermol je v svojem govoru dejal, da od nove oblasti pri\u010dakuje, da bo spremenila ali vsaj razmislila, kaj se bo s premogovnikom in Te\u0161em zgodilo po letu 2033. Po prireditvi pa je za medije dodal: \u00bbOb vsem globalnem stanju, v katerem smo se zna\u0161li, je ve\u010d kot na mestu na\u0161e razmi\u0161ljanje in opazke, ki smo jih imeli \u017ee takrat, ko se je letnica dolo\u010devala, da je treba ohranjati ta energetski vir. To je pravzaprav edini, doma\u010di, zanesljivi vir. \u017delim si, da se odpre razprava, strokovna, ne zgolj politi\u010dna, kak\u0161no vlogo lahko imata Te\u0161 in PV po letu 2033. Po mojem mnenju in po mnenju marsikaterega strokovnjaka morata imeti vlogo strate\u0161ke rezerve, a to je treba sistemsko urediti.\u00ab<\/p>\n

\"Prihod<\/p>\n

Prihod parade na velenjski stadion. Novince je \u010dakal skok, vsi ostali rudarji so si ga ogledali na tribuni. FOTO: \u0160pela Kuralt\/Delo<\/p>\n

Nih\u010de ne bo brez slu\u017ebe<\/p>\n

Generalni direktor PV Marko Mavec pa je jasen: \u00bbDejstvo je, da se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2033 izstopila iz premoga. Plan, kakr\u0161en je danes, je najbolj socialno vzdr\u017een, kar je lahko, da preidemo na zapiranje in kon\u010danje premogovni\u0161tva brez socialnih stisk. \u010ce bi \u017eeleli podalj\u0161ati proizvodnjo, bi morali zaposlovati nove ljudi, to pomeni, da bi imeli kasneje vi\u0161ke. Teh ne \u017eelimo. \u0160e vedno mislim, da je letnica 2033 po trenutnem scenariju in vseh vizijah, ki jih v PV vidim, optimalna.\u00ab Dodal je, da Te\u0161 dejansko ostaja termoelektrarna: \u00bbDr\u017eava namenja ve\u010d kot 160 milijonov evrov, da subvencionira razliko, ki nastaja za ogrevanje \u0160ale\u0161ke doline in med elektriko, ki jo Te\u0161 prodaja na trgu. Govoriti samo o toplarni z vidika stroke ni \u010disto korektno.\u00ab<\/p>\n

\"Pet<\/p>\n

Pet novincev, ki se je pri \u0161olanju najbolj izkazalo, zaposlitev v premogovniku dobi takoj, je povedal generalni direktor PV Marko Mavec. FOTO: \u0160pela Kuralt\/Delo<\/p>\n

Mavec je \u0161e dejal, da jih tudi po prenehanju proizvodnje leta 2033 \u010daka \u0161e od 20 do 25 let zapiralnih del: \u00bbV podzemlju \u0160ale\u0161ke doline je ve\u010d kot 50 kilometrov podzemnih rovov, ki jih je treba kvalitetno zapreti, hkrati pa je 1100 hektarjev povr\u0161in, ki jih je treba sanirati.\u00ab Tudi zato bodo potrebovali zaposlene, delo bodo na\u0161li pri njih vsi, ki so v petek sko\u010dili \u010dez ko\u017eo, je \u0161e pojasnil Mavec: \u00bbPet najbolj\u0161ih, ki so se najbolj izkazali med \u0161olanjem, dobi slu\u017ebo takoj, to je \u017ee tradicija. Ampak potrebovali bomo vse in jih bomo \u010dim prej zaposlili. Ko se bo kon\u010dala proizvodnja premoga, bi lahko bilo nekaj ljudi preve\u010d, ampak novi zakon predvideva, da se lahko rudarji upokojijo pet let prej, zato prese\u017ekov delavcev ne bo. Slu\u017ebe zaradi izhoda iz premoga ne bo izgubil prav nih\u010de.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ob rudarskem prazniku, ki ga zaznamujemo 3. julija v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo na…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":148674,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[26],"tags":[2381,10066,1120,39730,570,62,39731,37,58,60,38,2382,165],"class_list":["post-148673","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-velenje","tag-izstop-iz-premoga","tag-premog","tag-premogovnik-velenje","tag-rudar","tag-saleska-dolina","tag-si","tag-skok-cez-kozo","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tes","tag-velenje"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116860496485554086","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/148673","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=148673"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/148673\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/148674"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=148673"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=148673"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=148673"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}