{"id":148690,"date":"2026-07-04T07:31:10","date_gmt":"2026-07-04T07:31:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/148690\/"},"modified":"2026-07-04T07:31:10","modified_gmt":"2026-07-04T07:31:10","slug":"brezskrbnost-lastnika-se-je-koncala-s-smrtjo-mladica-ljudje-ogorceni-svoje-povedala-tudi-slovenska-pevka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/148690\/","title":{"rendered":"Brezskrbnost lastnika se je kon\u010dala s smrtjo mladi\u010da, ljudje ogor\u010deni! Svoje povedala tudi slovenska pevka"},"content":{"rendered":"

\u00bbMoj pes ni\u010d ne naredi.\u00ab To je stavek, ki ga zaposleni v Naravnem rezervatu \u0160kocjanski zatok najpogosteje sli\u0161ijo, ko obiskovalce opozarjajo na spo\u0161tovanje pravil.\u00a0A prav ta lahkomiselnost je tokrat privedla do tragi\u010dnega dogodka. Kot so na Facebooku\u00a0sporo\u010dili iz Naravnega rezervata \u0160kocjanski zatok, je na njihovi u\u010dni poti majhen, neprivezan pes z gobcem zgrabil mladi\u010da polojnika. Po\u0161kodbe so bile za nemo\u010dnega pti\u010dka usodne. Objavo so pospremili tudi z \u017ealostno fotografijo poginule \u017eivali.<\/p>\n

Predstavniki rezervata ob tem ostro opozarjajo, da pravila niso nekak\u0161na priporo\u010dila, temve\u010d nuja: \u00bbNaravni rezervat \u0160kocjanski zatok je za\u0161\u010diteno obmo\u010dje narave. Ljudje smo tukaj gostje. Naravo opazujemo, ob\u010dudujemo in se od nje u\u010dimo, pri tem pa sku\u0161amo \u010dim manj vznemirjati njene prebivalce.\u00ab Poudarjajo, da se v \u010dasu gnezditvene sezone ob u\u010dnih poteh skrivajo mladi\u010di ptic, ki \u0161e ne znajo leteti, zato morajo biti psi obvezno na kratkih povodcih in tik ob lastniku. Kr\u0161itelji za svoja dejanja odgovarjajo v prekr\u0161kovnem postopku.<\/p>\n

\"Polojnika<\/p>\n

Polojnika je mogo\u010de prepoznati po zna\u010dilnih dolgih rde\u010dih nogah. FOTO: Arhiv Kpss<\/p>\n

Javnost ogor\u010dena: ljudje zahtevajo kamere, redarje in prepoved<\/p>\n

Objava je na dru\u017ebenih omre\u017ejih spro\u017eila plaz ogor\u010denja in buren odziv javnosti. Velik del komentatorjev meni, da bi morali ukrepe drasti\u010dno poostriti, saj opozorila o\u010ditno ne zale\u017eejo.\u00a0Mnogi se spra\u0161ujejo, zakaj je vstop psom sploh dovoljen. Eden od komentatorjev je zapisal: \u00bbZakaj sploh dovolite ljudem imeti pse v zatoku? Naj bo prepoved, kamere in nadzor. Kdor bo peljal psa tja, naj pla\u010da kazen.\u00ab Spet drugi opozarjajo, da je \u010das za ostrej\u0161e prijeme: \u00bbTale objava je koren\u010dek, vendar ve\u010dina ljudi bolje razume palico.\u00ab<\/p>\n

Nekateri opa\u017eajo, da se neodgovornost seli tudi drugam: \u00bbV \u010dasu poleganja mladi\u010dev ima ve\u010dina spu\u0161\u010dene pse po gmajnah in travnikih.\u00ab Pojavili so se tudi predlogi, da bi v \u010dasu gnezdenja obisk zatoka povsem omejili ali ukinili.<\/p>\n

Med komentatorji so se oglasili tudi skrbni lastniki, ki poudarjajo, da re\u0161itev ni v prepovedih, temve\u010d v vzgoji in kaznovanju posameznikov. Eden izmed njih je izpostavil: \u00bb\u017divali ‘v nulo’ poznajo en tak univerzalni jezik, poln umiritvenih signalov. Jih ljudje mnogo bolj zmotijo, ker \u017ee dolgo ne znamo ve\u010d komunicirati z naravo.\u00ab<\/p>\n

Objavo lahko v celoti preberete tukaj.<\/a><\/p>\n

Slovenska pevka: \u00bbBistveno ve\u010d \u0161kode\u00a0povzro\u010da \u010dlovek\u00ab<\/p>\n

Pod objavo je svoje mnenje delila tudi znana slovenska pevka in glasna zagovornica \u017eivali Jadranka Juras. Izpostavila je, da je krivda izklju\u010dno na strani neodgovornega \u010dloveka in ne psov na splo\u0161no.\u00a0\u00bb\u017dalostno je prebirati pozive k prepovedi vstopa psom, ko pa bistveno ve\u010d \u0161kode povsod, kamor stopi, pravzaprav\u00a0povzro\u010da \u010dlovek,\u00ab je zapisala Jurasova in dodala, da se sama s svojo psico lahko odpravi kamorkoli, saj jo aktivno opazuje in je ne spu\u0161\u010da brez nadzora.<\/p>\n

Pevka je v komentarju opozorila \u0161e na eno, po njenem mnenju spregledano te\u017eavo v naravi: \u00bbSicer pa ob tem ni ve\u010djega \u0161kodljivca za ekosistem, kot so ma\u010dki, ki se prosto sprehajajo, saj pobijejo vse, kar jim pride naproti.\u00ab Zaklju\u010dila je z mislijo, da so, tako kot so otroci odraz odgovornih ali neodgovornih star\u0161ev, tudi psi in ma\u010dke\u00a0\u00bbodraz odgovornih ali neodgovornih skrbnikov\u00ab Ob tem je\u00a0izrazila \u0161e ob\u017ealovanje za poginulega polojnika in\u00a0\u00bbvse ostale \u017eivali, ki so bile danes ubite zaradi izbir in ne \u017eivljenjske nuje\u00ab.<\/p>\n

Da Jurasova\u00a0ne ‘prodaja bu\u010dk’, dokazuje tudi sistemati\u010dna \u0161tudija, objavljena v reviji Nature Communications, ki je ocenila, da ma\u010dke samo v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike vsako leto pokon\u010dajo med 1,3 in 4 milijarde ptic ter med 6,3 in 22,3 milijarde malih sesalcev. S tem so ma\u010dke drugi najve\u010dji krivec za upad pti\u010djih populacij.<\/p>\n

Ma\u010dke so neposredno odgovorne za popolno izumrtje vsaj 63 \u017eivalskih vrst po vsem svetu (predvsem ptic, sesalcev in plazilcev). Na otokih so ma\u010dke krivci za kar 14 % vseh izumrtij teh skupin \u017eivali, navaja priznano mednarodno zdru\u017eenje\u00a0The Wildlife Society.<\/p>\n

Poleg neposrednega lova pa ma\u010dke v naravo vna\u0161ajo parazite.\u00a0Najbolj problemati\u010den je Toxoplasma gondii (povzro\u010ditelj toksoplazmoze), ki povzro\u010da resne bolezni ali pogine ogro\u017eenih divjih \u017eivali, vklju\u010dno z morskimi sesalci (npr. morske vidre).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u00bbMoj pes ni\u010d ne naredi.\u00ab To je stavek, ki ga zaposleni v Naravnem rezervatu \u0160kocjanski zatok najpogosteje sli\u0161ijo,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":148691,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[26468,32,1021,39736,3196,35,4160,39601,31,34,36,1231,39735,19940,37,38,33,3794],"class_list":["post-148690","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-clovek","tag-headlines","tag-hisni-ljubljencki","tag-jadranka-juras","tag-mladici","tag-najpomembnejse-novice","tag-narava","tag-naravni-rezervat","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-pes","tag-polojnik","tag-skocjanski-zatok","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-zivali"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116860543718151929","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/148690","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=148690"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/148690\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/148691"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=148690"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=148690"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=148690"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}