Rast cen gradbenih materialov in gradbenih storitev je bila v zadnjih 10 letih visoka, a \u0161e vedno pod povpre\u010djem EU. Za ekstremno rast cen stanovanjskih nepremi\u010dnin tako niso krivi le vi\u0161ji stro\u0161ki gradnje.<\/p>\n
V nadaljevanju preberite:\u00a0<\/p>\n
Koliko so se cene gradbenih materialov in storitev povi\u0161ale v zadnjih 10 letih?
\nKje so rasle najbolj in kje najmanj?
\nKoliko so v tem obdobju vi\u0161je cene stanovanjskih nepremi\u010dnin?<\/p>\n
V zadnjem desetletju so v Sloveniji rasle cene nepremi\u010dnin in stro\u0161ki gradnje, vendar pa razmerje v rasti enih in drugih ni bilo sorazmerno. Po podatkih Eurostata in statisti\u010dnega urada Slovenije je razhajanje med stro\u0161ki gradnje ter\u00a0tr\u017enimi cenami stanovanj in cenami stavbnih zemlji\u0161\u010d precej\u0161nje. \u010ceprav se je gradnja stanovanjskih stavb podra\u017eila, je rast cen nepremi\u010dnin in zemlji\u0161\u010d presegla stro\u0161ke gradnje za ve\u010d kot dvakrat.<\/p>\n
Stro\u0161ki gradnje vi\u0161ji za 45 odstotkov<\/p>\n
Stro\u0161ki gradnje novih stanovanjskih stavb so se med letoma 2015 in 2025 v Sloveniji pove\u010dali za pribli\u017eno 45 odstotkov. Indeks proizvajal\u010devih cen, ki ga spremlja Eurostat, vklju\u010duje tako ve\u010dstanovanjske stavbe kot individualne hi\u0161e in meri stro\u0161ke gradbenih del, ki jih izvajalci zara\u010dunajo<\/a> naro\u010dnikom.<\/p>\n Rast je bila najizrazitej\u0161a v letih 2021 do 2023, ko so se gradbeni materiali in storitve zaradi globalnih motenj v dobavnih verigah in inflacije mo\u010dno podra\u017eili. Kljub temu je rast v Sloveniji tik pod evropskim povpre\u010djem, kjer je bila ta 48-odstotna. Tudi na nivoju EU povpre\u010dja je bila rast v zadnjih 10 letih najbolj izrazita v obdobju od 2021 do 2023, in sicer skoraj \u0161estodstotna leta 2021, ve\u010d kot 12-odstotna leto za tem in skoraj sedemodstotna leta 2023. V zadnjih dveh letih se je rast gradbenih stro\u0161kov v povpre\u010dju zni\u017eala, predlani je zrasla za dobra dva, lani pa komaj za 1,3 odstotka.<\/p>\n Najbolj so se gradbeni stro\u0161ki v zadnjih 10 letih podra\u017eili v Bolgariji, narasli so za kar 166 odstotkov, sledi 155-odstotna rast na Mad\u017earskem in 131 odstotna v Romuniji. Na drugi strani lestvice so Italija in Gr\u010dija s 17-odstotno rastjo in Finska, kjer je bila 22-odstotna.<\/p>\n Cene vi\u0161je skoraj 120 odstotkov<\/p>\n Tr\u017ene cene<\/a> stanovanjskih nepremi\u010dnin so v istem obdobju rasle bistveno hitreje. Eurostatov indeks cen stanovanj ka\u017ee, da so se cene stanovanj med letoma 2015 in 2025 v Sloveniji povi\u0161ale za pribli\u017eno 118 odstotkov. Cene obstoje\u010dih stanovanj so rasle \u0161e hitreje, za okoli 129 odstotkov, medtem ko so se cene novih stanovanj <\/a>dvignile za pribli\u017eno 82 odstotkov. To pomeni, da so tr\u017ene cene stanovanj rasle ve\u010d kot dvakrat hitreje od stro\u0161kov gradnje.<\/p>\n Na kon\u010dne cene novih stanovanjskih gradenj vplivajo tudi cene stavbnih zemlji\u0161\u010d, ki so se v zadnjih 10 letih povi\u0161ale za 150 odstotkov, kar pomeni, da so se v desetih letih ve\u010d kot podvojile.<\/p>\n V zadnjem leti ve\u010d kot devetodstotna rast cen\u00a0<\/p>\n Po zadnjih podatkih, ki jih je nedavno objavil statisti\u010dni urad, so cene nepremi\u010dnin rastle tudi v prvem \u010detrtletju letos.\u00a0Rabljene stanovanjske nepremi\u010dnine\u00a0so se na \u010detrtletni ravni podra\u017eile za 2,3 odstotka, pri \u010demer so se stanovanja podra\u017eila za 3,2, hi\u0161e pa za 0,9 odstotka.\u00a0Rabljena stanovanja so se v tej primerjavi najizraziteje podra\u017eila v Mariboru (za 5,5 odstotka), v Ljubljani pa so se za spoznanje pocenila (za 0,3 odstotka).<\/p>\n \u0160e bolj skokovita je bila rast cen novogradenj, cene novih stanovanj so se zvi\u0161ale za 7,3 odstotka, cene novih dru\u017einskih hi\u0161 pa za pet odstotkov.\u00a0<\/p>\n V primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bila rast cen 9,3-odstotna, kar je pribli\u017eno dvakrat ve\u010dja rast od povpre\u010dne rasti v EU. Najbolj so se podra\u017eile nove dru\u017einske hi\u0161e, za skoraj 12 odstotkov, sledila so rabljena stanovanja s skoraj 11-odstotno rastjo,\u00a0rabljene dru\u017einske hi\u0161e so se v zadnjem letu podra\u017eile za dobrih devet, nova stanovanja pa za dobri \u0161est odstotkov.\u00a0<\/p>\n Omejena ponudba stanovanj in zemlji\u0161\u010d<\/p>\n Razlogov za skokovito rast tr\u017enih cen stanovanjskih nepremi\u010dnin, pa naj gre za novogradnje ali obstoje\u010da stanovanja, tako ne moremo neposredno pripisati sicer precej\u0161njemu povi\u0161anju cen gradbenih materialov in gradbenih storitev. Te so prispevale le del rasti pri novogradnjah, skupaj s temi pa so \u0161e precej bolj rasle cene obstoje\u010dih stanovanj. Razloge za visoke cene stanovanjskih nepremi\u010dnin lahko tako i\u0161\u010demo v omejeni ponudbi novogradenj, javnih najemnih stanovanj in obstoje\u010dih stanovanj, ki nikakor ne dohiteva povpra\u0161evanja. Tudi ponudba zazidljivih zemlji\u0161\u010d je omejena, k temu pa lahko dodamo dobro znane zamude pri sprejemanju ob\u010dinskih prostorskih aktov ter dolgotrajne procese izdajanja gradbenih dovoljenj, kar naj bi nova vlada pospe\u0161ila<\/a>. \u00a0\u00a0<\/p>\n Hitri postopki ne bodo dovolj<\/p>\n Hitrej\u0161i postopki bodo vsekakor dobrodo\u0161li, vendar pa, kot so v zadnjem poro\u010dilu navedli na Geodetski upravi RS, to ne bo zadostna re\u0161itev za ve\u010djo ponudbo in ni\u017eje cene. “Nekateri menijo, da bo digitalizacija izdaje gradbenih dovoljenj v veliki meri pospe\u0161ila gradnjo javnih najemnih stanovanj in stanovanj za trg ter s tem re\u0161ila problem premajhne ponudbe bivalnih enot glede na povpra\u0161evanje. \u017dal ni tako, saj so za to nujne globoke reforme na podro\u010dju prostorskega na\u010drtovanja, gradbene zakonodaje, komunalnega opremljanja stavbnih zemlji\u0161\u010d in davkov, povezanih z nepremi\u010dninami.”<\/p>\n katarina.n.mal@styria-media.si<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Rast cen gradbenih materialov in gradbenih storitev je bila v zadnjih 10 letih visoka, a \u0161e vedno pod…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":148721,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,11586,82,5895,2950,20385,15933,84,83,62,37,58,60,38,4156,39744,556],"class_list":["post-148720","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-cene-nepremicnin","tag-economic","tag-eurostat","tag-gradbeno-dovoljenje","tag-gurs","tag-hise","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-stanovanja","tag-stroski-gradnje","tag-surs"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116860669392026340","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/148720","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=148720"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/148720\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/148721"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=148720"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=148720"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=148720"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}