{"id":148968,"date":"2026-07-04T13:38:11","date_gmt":"2026-07-04T13:38:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/148968\/"},"modified":"2026-07-04T13:38:11","modified_gmt":"2026-07-04T13:38:11","slug":"zgodovinopisci-se-zavedamo-da-se-je-velik-del-vpliva-v-druzbi-preselil-na-druzbena-omrezja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/148968\/","title":{"rendered":"Zgodovinopisci se zavedamo, da se je velik del vpliva v dru\u017ebi preselil na dru\u017ebena omre\u017eja"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Mednarodni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMednarodni interdisciplinarni projekt Transaquam Medium (TAQM) \u017eeli zgodovinske vsebine iz jadranskega prostora in njegovega \u0161ir\u0161ega zaledja pribli\u017eati sodobnim ob\u010dinstvom prek dru\u017ebenih omre\u017eij. Foto: Zajem zaslona, Instagram<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Pet mladih fantov se v \u010dasu srednjega veka z barko odpelje pod zidove \u017eenskega benediktinskega samostana, poje, igra in vzklika ter se pozneje zaradi neprimernega vedenja znajde pred sodi\u0161\u010dem. Kaj so spornega izrekli? Zakaj so se pogovarjali dvojezi\u010dno? Kaj je bil razlog, da so se fantje razli\u010dnih stanov odpravili skupaj pod okna samostana in zakaj ravno k benediktinkam? Tak\u0161ne in podobne podatke, iz katerih lahko poustvarijo zgodbe iz vsakdanjega \u017eivljenja, najdejo zgodovinarji v sodnih spisih, starih ve\u010d stoletij. In to so drobci, ki pogosto ne pridejo v zgodovinska znanstvena dela, pa vendar ostanejo z zgodovinarji in dobro prikazujejo \u0161ir\u0161o sliko dru\u017ebenega dogajanja in ustroja.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

“Tak\u0161ne drobne zgodovinske zgodbe na mikrozgodovinski ravni so zelo zanimive ter hkrati tudi pou\u010dne, saj nam dobro ilustrirajo, kako so stvari med ljudmi funkcionirale v tistem \u010dasu,” pojasni dr. Du\u0161an Mlacovi\u0107 z Oddelka za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete, ki vodi projekt Transaquam. V njem zdru\u017euje zgodovinarje, raziskovalce, profesorje in \u0161tudente z evropskih univerz ter strokovnjake s podro\u010dij filma, re\u017eije, medijev in digitalnega marketinga, vsi pa si \u017eelijo usode posameznikov, skupin in skupnosti iz predindustrijske dobe predstaviti v obliki kratkih videovsebin, prilagojenih komunikacijskim formatom platform, ki so med ljudmi vse bolj raz\u0161irjene. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tProjekt je mogo\u010de spremljati na dru\u017ebenih omre\u017ejih Instagram<\/a> in TikTok<\/a> pod profilom @taqm_h.<\/p>\n

So \u0161ele v prvi fazi projekta. Vsebine, ki jih pripravljajo, so namenjene kar naj\u0161ir\u0161emu ob\u010dinstvu, torej vsem, ki jih zanima srednji vek, delovanje in razvijanje dru\u017ebe, pa tudi vsem, ki kraje na Jadranu radi obiskujejo in bi zato o njihovi zgodovini radi izvedeli ve\u010d. “Zgodovinopisci se zavedamo dejstva, da se je velik del vpliva v dru\u017ebi preselil na dru\u017ebena omre\u017eja in da je treba tudi prek dru\u017ebenih omre\u017eij vzpostaviti sistem, kako na\u0161a znanja predstaviti javnosti. Zato sem za\u010del oblikovanje velike skupine zgodovinarjev, trenutno nas je 18 iz 11 evropskih dr\u017eav, da bi na skupnih kanalih na razli\u010dnih dru\u017ebenih omre\u017ejih plasirali vsebine na na\u010din, da pou\u010dujejo in da so hkrati zabavne za uporabnike teh omre\u017eij,” pove vodja projekta Mlacovi\u0107.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vodja
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVodja projekta doc. dr. Du\u0161an Mlacovi\u0107 z Oddelka za zgodovino UL FF. Foto: Jure \u010cad<\/p>\n

S strokovnjaki iz enajstih evropskih dr\u017eav \u2013 Albanije, Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, \u010crne gore, Francije, Hrva\u0161ke, Italije, Mad\u017earske, Slovenije in Srbije \u2013 \u017eelijo dolgoro\u010dno razviti prepoznavno mednarodno blagovno znamko zgodovinskih vsebin na dru\u017ebenih omre\u017ejih, ki bodo namenjene globalnemu ob\u010dinstvu, ki ga zanima predmoderna zgodovina Jadrana. “Ustavimo se pri industrijski revoluciji, ker se dru\u017eba takrat tako zelo spremeni. Hkrati se tem \u010dasom posve\u010damo tudi zato, ker bi radi predstaviti dru\u017ebo, kot je delovala, preden se vzpostavijo nacije, preden se za\u010dnemo identificirati z narodom ter preden se pojavijo nacionalizmi.”<\/p>\n

Sodni spisi kot zakladnica zgodb<\/p>\n

Na katere vire se opirajo zgodovinarji, raziskovalci, ko se poglabljajo v \u010das 14., 15. in 16. stoletja? Zgodovinar Mlacovi\u0107 pojasnjuje, da je v jadranskem prostoru na voljo zelo veliko pisnih virov, saj je to prostor, kjer se v srednjem veku \u017ee zelo zgodaj sistemati\u010dno pi\u0161e v obliki notarskih dokumentov, kmalu se jim pridru\u017eijo tudi sodni spisi. “To je na\u0161a zakladnica, iz sodnih spisov hodijo \u017eivljenjske zgodbe, ki jih je vredno in preu\u010diti in predstaviti. Arheologi imajo arheolo\u0161ko gradivo \u2013 na primer kolega in kolegica iz Francije se ukvarjata z grafiti popotnikov v Sveto de\u017eelo v srednjem veku, torej romarjev in kri\u017earjev. Preu\u010dujeta grafite, ki so jih pu\u0161\u010dali v tamkaj\u0161njih cerkvah. Vsak ima svoj diapazon zgodb, ki zelo dobro ilustrirajo, kako je dru\u017eba funkcionirala v \u010dasu pred industrijsko revolucijo, ko se je vse spremenilo.”<\/p>\n

Vsebine bodo ve\u010dinoma pripravljali v angle\u0161kem jeziku, da lahko na ta na\u010din dose\u017eejo naj\u0161ir\u0161e ob\u010dinstvo, enakovredno pa \u017eelijo predstaviti tudi jezike, ki so se govorili v obravnavanem \u010dasu, in so morda danes nare\u010dja. “\u010cemur v predmodernem \u010dasu re\u010dejo jezik, ni identi\u010dno s tem, \u010demur danes mi re\u010demo jezik. Ko danes govorimo o jeziku, govorimo o knji\u017eevnem jeziku, ki je stvar 19. stoletja in pozneje. \u017deleli bi si, da se s temi vsebinami afirmativno po\u010dutijo tudi tisti, ki govorijo to, \u010demur se danes re\u010de dialekti.”<\/p>\n

Pomembno sodelovanje z gospodarstvom<\/p>\n

Ker so sredstva za raziskovalne projekte omejena, na dru\u017ebenih omre\u017ejih pa se objave uporabnikom prikazujejo po algoritmih, ki jih vzpostavljajo lastnice teh medijev, ki so velike tehnolo\u0161ke korporacije, so se odlo\u010dili povezovati z gospodarstvom, predvsem z dr\u017eavnimi, regionalnimi in lokalnimi spodbujevalci turizma in drugimi zainteresiranimi akterji.<\/p>\n

“Veliko pozornost moramo posve\u010dati marketingu dru\u017ebenih omre\u017eij. Namre\u010d, mi lahko pripravljamo odli\u010dne vsebine, ampak ne bodo vidne, \u010de ne bo pravega pristopa, saj tukaj ni organske rasti. Te stvari morajo biti na\u010drtovane in za to moramo ustvariti sredstva,” pojasni Mlacovi\u0107. V Sloveniji na primer sodelujejo s podjetjem Vina Koper in se ukvarjajo z zgodovino vinarstva na Koprskem v srednjem veku, torej v okolju, ki je tisti \u010das po Mlacovi\u0107evih besedah prodajalo ogromne koli\u010dine kakovostnega vina, “podobno kot to podjetje po\u010dne danes. Oni so dedi\u010di tega, kar se je dogajalo v Kopru v srednjem veku in skupaj gradimo zgodbo o tem”. <\/p>\n

Pomembno je tudi sodelovanje s Turisti\u010dno skupnostjo mesta Rab, saj je ena prvih zgodb, ki jo bodo predstavili ob\u010dinstvu, ravno zgodovina Raba in dolgoletne tradicije prirejanja posebnega srednjeve\u0161kega festivala Rabska fjera<\/a>. Ta najve\u010dji in najstarej\u0161i srednjeve\u0161ki festival na Hrva\u0161kem in \u0161ir\u0161i regiji \u017ee 25 let poteka tri dni ob koncu julija (med 25. in 27. julijem). V tem \u010dasu se mesto Rab vrne v preteklost, znova vzpostavijo majhne srednjeve\u0161ke obrtni\u0161ke trgovinice ter rokodelske delavnice, \u0161iri se vonj srednjeve\u0161ke kuhinje, na pla\u017ei nastane ribi\u0161ko naselje, po ulicah odzvanja srednjeve\u0161ka glasba, ob koncu pa priredijo \u0161e vite\u0161ke igre samostrelcev.<\/p>\n

“Rabska fjera je s svojimi 25 leti obstoja in dejstvom, da izobra\u017euje obiskovalce na sodoben na\u010din o srednjeve\u0161ki zgodovini, sama postala historiografski fenomen. Kako eno malo okolje s 7000 prebivalci ustvari en tako velik srednjeve\u0161ki festival,” opisuje na\u0161 sogovornik. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Projekt
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tProjekt Praznovanje 25. obletnice Rabske fjere bo predstavljal model, kako zasnovati sodelovanje z gospodarskimi in drugimi subjekti zunaj akademskega sveta, saj je brez tak\u0161nega sodelovanja delo komaj mogo\u010de. Foto: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\/Jure \u010cad<\/p>\n

Sodelovanje med Rabom, oddelkom za zgodovino v Ljubljani, pobratenimi slovenskimi mesti Ko\u010devje ter Se\u017eana in mno\u017eico doma\u010dinov prostovoljcev so predstavili na nedavnem dogodku konec junija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. \u017dupan mesta Rab Nikola Grguri\u0107 je ob tem poudaril, da si na otoku ne \u017eelijo le instantne turisti\u010dne ponudbe, temve\u010d obiskovalcem prikazati pristno \u017eivljenje na otoku tako danes kot v preteklosti, hkrati pa tudi doma\u010dinom zagotoviti, da bodo ostali v stiku s svojo dedi\u0161\u010dino.<\/p>\n

Tudi zato so se povezali z ljubljansko zgodovinsko katedro, saj profesor Du\u0161an Mlacovi\u0107 prou\u010duje srednjeve\u0161ki Rab in ga bo letos v \u010dasu Rabske fjere predstavil na inovativen na\u010din. “Skupaj izdajamo poljudnoznanstveno monografijo o Rabu v letu 1456, ki je zasnovana kot vodnik po mestu Rabu v letu 1456 s koristnimi napotki za obiskovalce. Iz\u0161la bo v hrva\u0161kem in angle\u0161kem jeziku. Hkrati pripravljamo kratke videoprispevke o Rabu neko\u010d na kanalih na\u0161ega projekta na dru\u017ebenih omre\u017ejih,” je na dogodku povedal Mlacovi\u0107.<\/p>\n

Rab je bil namre\u010d takrat eno od najve\u010djih mest, kjer se je proizvajala volna, ra\u0161evina ter vse, kar je z njima povezano. Tudi ‘pa\u0161ki sir’ je v veliki meri tudi rabski sir, saj je bila tretjina otoka Paga vse do 80. let 20. stoletja del ob\u010dine Rab. “Rab je bil neko\u010d bistveno ve\u010dji, kot je danes,” je dodal Mlacovi\u0107.<\/p>\n

Dodatne kompetence za \u0161tudente<\/p>\n

Kot so se prebivalci \u0161ir\u0161ega jadranskega prostora morali povezovati in trgovati med samo v \u010dasu srednjega veka, tako se s projektom Transaquam (\u010cez morje) zgodovinarji, arheologi, strokovnjaki z vizualnih podro\u010dij in \u0161tudenti povezujejo s snovalci turisti\u010dne ponudbe, ogla\u0161evanja in strokovnjaki za dru\u017ebena omre\u017eja. “Na\u0161 projekt bo polno za\u017eivel \u0161ele takrat, ko bo ve\u010dina od 18 sodelujo\u010dih akademikov \u017ee pripravila svoje vsebine in jih tudi plasirala. To bo hkrati pomenilo, da smo v vseh teh okoljih stkali tudi vezi z gospodarstvom, da je to vse skupaj mogo\u010de,” napove Mlacovi\u0107.<\/p>\n

Pri projektu sodelujejo tudi mnogi \u0161tudenti, v slovenski ekipi profesorja Du\u0161ana Mlacovi\u0107a jih je 10. Namen projekta namre\u010d ni le popularizacija zgodovine, temve\u010d tudi razvoj novih kompetenc \u0161tudentov zgodovine, ki na ta na\u010din pridobivajo znanja s podro\u010dij javne zgodovine, digitalnega komuniciranja, produkcije vsebin in nastopanja v virtualnem prostoru. “Na\u0161i \u0161tudenti so tisti, ki producirajo videe za dru\u017ebena omre\u017eja, pri tem se seveda izobra\u017eujejo. Na na\u0161i katedri veliko pozornost posve\u010damo t. i. digitalnemu zgodovinopisju, torej dru\u017eenju digitalnega in zgodovine na na\u010din, da na\u0161i \u0161tudenti, ko gredo iz \u0161tudijskega procesa, dobijo ve\u0161\u010dine, ki jim bodo pomagale pri njihovih zaposlitvenih mo\u017enostih,” \u0161e poudari na\u0161 sogovornik.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t