{"id":148992,"date":"2026-07-04T14:09:11","date_gmt":"2026-07-04T14:09:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/148992\/"},"modified":"2026-07-04T14:09:11","modified_gmt":"2026-07-04T14:09:11","slug":"nina-strnad-ta-premik-se-ze-dogaja-in-mnozice-bodo-ponovno-zahtevale-vec-umetniske-vrednosti-in-globine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/148992\/","title":{"rendered":"Nina Strnad: Ta premik se \u017ee dogaja in mno\u017eice bodo ponovno zahtevale ve\u010d umetni\u0161ke vrednosti in globine"},"content":{"rendered":"

Kak\u0161no pot ste ubrali pri svojem zadnjem projektu?<\/p>\n

Zadnja\u00a0tri leta smo nastopali s to zasedbo in s tem programom, ki je na albumu, tako da smo ubrali malce druga\u010dno pot. \u0160li smo od zadaj naprej; po navadi ljudje najprej izdajo album, nato pa nastopajo. Pri nas je bilo nekako tako, da smo v bistvu najprej nastopali in je zdaj album posledica teh nastopov.<\/p>\n

O \u010dem morajo razmi\u0161ljati in kako se publiki predstaviti mladi ustvarjalci in glasbeniki? To jim na srce polaga pevka Nina Strnad (video):<\/p>\n

<\/p>\n

Taka glasba tudi morda potrebuje malo ve\u010d \u010dasa, da dozori in da se malo tudi prepoje, da vidimo, katere stvari funkcionirajo, na kak\u0161en na\u010din morajo biti vpletene in podobno. Tri leta \u017ee nekako predstavljamo to delo, vmes pa se je zgodil tudi koncert v Gallusovi dvorani.<\/p>\n

Zadnje leto je potekalo delo na albumu, da vse posnamemo in izdamo, ker je iz\u0161el v samozalo\u017ebi. Vzeli smo si res \u010das, da stvari lepo premislimo in jih naredimo od za\u010detka do konca, da je to izdelek, na katerega smo ponosni. Albumov namre\u010d ne izdajam prav pogosto in imam bistveno raje koncerte, tudi zato, ker gre za glasbo, ki je bolj primerna za izvajanje v \u017eivo kakor pa za poslu\u0161anje na posnetkih. Zato se je ta del zdel kot logi\u010dno sosledje.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Moram re\u010di, da sem \u017ee od majhnega vedela, da si \u017eelim ustvarjati v glasbi, oziroma da bo glasba predstavljala en velik del mene, \u0161e posebej petje. Od majhnega sem izredno veliko pela in predvsem sem tudi zelo rada pela.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Kako se je za\u010dela va\u0161a glasbena pot?<\/p>\n

Moram re\u010di, da sem \u017ee od majhnega vedela, da \u017eelim ustvarjati v glasbi oziroma da bo glasba predstavljala velik del mene, \u0161e posebej petje. Od otro\u0161tva sem izredno veliko pela, predvsem pa sem zelo rada pela. Petje kot tako me je zanimalo morda z nekoliko druga\u010dnega zornega kota, kot sicer zanima druge ljudi. Zdi se mi, da ve\u010dino zanima predvsem nastopanje, mene pa je zanimalo prav petje kot tako.<\/p>\n

Zagotovo je to tudi zapisano nekje v krvi, saj se tudi pi\u0161em Strnad, kar je tudi ptica pevka.<\/p>\n

Zanimali so me torej, kako zvok nastane, kaj se zgodi, ko poje\u0161, kako razli\u010dni pevci izvajajo bravure, kako uporabljajo razli\u010dne zvoke ter seveda tudi, kako nastopajo. Imela sem to sre\u010do, da sem lahko preko vzgoje svojih star\u0161ev spoznala veliko slovenske ljudske glasbe in da smo res izredno veliko peli tudi doma. Takrat avtoradii \u0161e niso bili tako pogosti in glasbo v avtomobilu smo poznali samo, \u010de si jo zapel sam. Preko tega sem spoznala petje in glasbo ter vedela, da bo nekje ostala v meni. Nisem pa vedela, da se bom s tem profesionalno ukvarjala. Ta odlo\u010ditev je padla \u0161ele na za\u010detku mojih dvajsetih let.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Zagotovo je to tudi zapisano nekje v krvi, saj se pi\u0161em Strnad, kar je tudi ptica pevka. Prav profesionalno pa se z glasbo nih\u010de iz o\u017eje dru\u017eine ne ukvarja, saj so vsi bolj ekonomisti, a vendarle po du\u0161i malce tudi umetniki.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

In potem so se stvari zgodile spontano?<\/p>\n

Da, potem je \u0161lo kar spontano. Po gimnaziji sem se odlo\u010dila za \u0161tudij ekonomije in vzporedno obiskovala program jazz petja na Srednji glasbeni in baletni \u0161oli v Ljubljani. V tem obdobju sem \u017ee zelo veliko nastopala. Na televiziji sem za\u010dela nastopati pri dvanajstih letih, tako da sem do dvajsetega leta pridobila \u017ee relativno veliko izku\u0161enj z nastopanjem. Pred tem pa sem delala predvsem pop in rock glasbo, se pravi zvrsti, ki so morda malce bolj popularne.<\/p>\n

Potem sem spoznala svojo mentorico, Nada \u017dgur, ki me je nekako vpeljala v svet jazza, v svet bolj ekspresivne glasbe in v svet, ki dopu\u0161\u010da ve\u010d svobode. Na tej podlagi sem se nato odlo\u010dala, kaj bom po\u010dela. Ali bom \u0161la delat v pisarno, se zaposlila v dru\u017einskem podjetju in imela neko obi\u010dajno \u017eivljenje, ali pa se bom odlo\u010dila za povsem druga\u010dno pot. Bili so trenutki, ko je bilo vse zelo nejasno, a ko sem si enkrat zadala cilj, kaj bi rada in kako bi to rada dosegla, so stvari stekle precej gladko.<\/p>\n

Se kdo iz va\u0161e o\u017eje dru\u017eine tudi ukvarja ali pa se je profesionalno ukvarjal z glasbo?<\/p>\n

V bli\u017enji dru\u017eini oziroma v o\u017ejem krogu ne, v \u0161ir\u0161em krogu pa ja. Sestra moje babice je u\u010dila harmoniko na glasbeni \u0161oli v Novem mestu, bratranec mojega o\u010deta Marjan Turk pa je tudi glasbenik in avtor na podro\u010dju narodno-zabavne glasbe.<\/p>\n

Zagotovo je to tudi zapisano nekje v krvi, saj se pi\u0161em Strnad, kar je tudi ptica pevka. Prav profesionalno pa se z glasbo nih\u010de iz o\u017eje dru\u017eine ne ukvarja, saj so vsi bolj ekonomisti, a vendarle po du\u0161i malce tudi umetniki.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Trema je bila seveda prisotna predvsem takrat, ko ne ve\u0161, kaj lahko pri\u010dakuje\u0161, ko se \u0161e u\u010di\u0161 in ko \u0161e spoznava\u0161, kako ta celoten proces nastopanja deluje.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Ker ste v javnosti za\u010deli nastopati \u017ee zelo zgodaj, se poraja vpra\u0161anje, ali imate pred nastopanjem, kamerami in publiko \u0161e vedno tremo?<\/p>\n

Trema je bila seveda prisotna predvsem takrat, ko ne ve\u0161, kaj lahko pri\u010dakuje\u0161, ko se \u0161e u\u010di\u0161 in spoznava\u0161, kako celoten proces nastopanja deluje. K sre\u010di sem jaz to do\u017eivela relativno zgodaj, zato morda nisem \u010dutila tako velike odgovornosti, kot bi jo recimo, \u010de bi za\u010dela \u0161ele pri svojih dvajsetih.<\/p>\n

Mislim, da je bila ta pot kar plodna, a tudi naporna. Pri 12 letih biti tako izpostavljen ni najbolj prijetno in ni nekaj obi\u010dajnega. Nisem zagovornik \u0161ovov, v katerih nastopajo res majhni otroci, recimo \u0161est- ali sedemletniki, zato se mi to ne zdi najbolj primerno. Nenazadnje imamo tudi v zakonu zapisano, da tako majhni otroci ne smejo delati, v teh \u0161ovih pa jih postavljajo na zelo velik piedestal. Vpra\u0161anje je, kako to deluje na njihovo psiho.<\/p>\n

Rekla bi, da je dobro z vidika izku\u0161enj, a ima lahko seveda tudi svoje posledice in te stvari je vedno treba pretehtati, kaj se bolj izpla\u010da. Osebno bi \u010dakala \u010dim dlje, \u010de se le da, vsaj do 15. leta.<\/p>\n

Mislim, da pred 15. letom za to ni velike potrebe in naj \u010dlovek raje dozori v osebo, v \u010dloveka, ki ima svoje mnenje. To se za\u010dne dogajati nekje pri 15. ali 16. letih in takrat je pravi \u010das, da stopi na oder in poka\u017ee, \u010de in seveda koga to zanima. Pred tem pa je dobro, da se preizku\u0161a\u0161, vendar morda ne ravno na velikih odrih z veliko mno\u017eico ljudi, kjer ima nato vsak svoje mnenje in to vpliva tudi na otroka, ki \u0161ele odra\u0161\u010da.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Pesmi so nastajale celih 20 let, torej v zelo dolgem \u010dasovnem obdobju. Prej sem vedno izvajala pesmi drugih avtorjev oziroma poustvarjala skladbe drugih pevcev, potem pa je pri\u0161el \u010das, ko sem za\u010dutila in dobila prilo\u017enost, da predstavim, kaj pi\u0161em in kaj delam sama.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Nedavno ste izdali svoj prvi avtorski albumski prvenec Iskreno. Kaj lahko poveste o njem?<\/p>\n

Album nosi naslov Iskreno, ker pesmi res pripovedujejo o najgloblji \u010dustveni izpovedi. Zdelo se mi je, da ta beseda najlep\u0161e povzame ob\u010dutke na albumu. Pesmi so nastajale celih 20 let, torej v zelo dolgem \u010dasovnem obdobju. Prej sem vedno izvajala pesmi drugih avtorjev oziroma poustvarjala skladbe drugih pevcev, potem pa je pri\u0161el \u010das, ko sem za\u010dutila in dobila prilo\u017enost, da predstavim, kaj pi\u0161em in kaj delam sama.<\/p>\n

Teh 20 let sem nabirala izku\u0161nje, da sem lahko na koncu rekla: “Zdaj pa sli\u0161im svojo glasbo in vidim, kako bi jo rada zapeljala.” Iz celotnega opusa oziroma vseh pesmi, ki so nastajale, sem izbrala 11 takih, za katere se mi zdi, da s svojimi tematikami lepo zaokro\u017eijo album. Nato smo jih z bendom zvo\u010dno pripravili, z njimi od leta 2023 nastopali in jih lani junija tudi posneli.
\u00a0<\/p>\n

\"Nina<\/p>\n

Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Kako sodelujete z ekipo in ali sami ustvarjate svoj avtorski material?<\/p>\n

Avtorica besedil in glasbe sem v osnovi jaz. Pri dveh pesmih mi je pomagal partner Jaka Kopa\u010d. Ker pa so pesmi nastajale v dalj\u0161em \u010dasovnem obdobju, sem imela \u010das in mo\u017enost, da sem ustvarjala vse, torej tako besedilo in glasbo. Kar se ti\u010de aran\u017emajev, pa smo si pomagali drug drugemu in se nekajkrat tudi dobili ter smo pesmi zapeljali tako, da zvenijo tako kot so trenutno posnete.<\/p>\n

Neke osnovne ideje sem \u017ee imela, se pravi neke ritme in harmonsko osnovo, ki je \u017ee bila napisana. Ampak nato je treba \u0161e na vsakem in\u0161trumentu nekako mojstrsko pristopiti do to\u010dno dolo\u010denega dela in sama tega znanja nimam dovolj, na primer da bi lahko basistu govorila, kaj jaz \u017eelim, da on igra.<\/p>\n

Lahko glasbenikom povem, ali se mi dolo\u010dena stvar zdi prav ali pa ne, glede na to, kar sli\u0161im in ali to sovpada z mojo osnovno idejo. Glede na to, da imam res odli\u010dne in kakovostne glasbenike, ki delajo po celem svetu in so res smetana v na\u0161em prostoru, sem njim prepustila osebne odlo\u010ditve, ker verjamem in vem, da so do mojega dela pristopili z zelo velikim spo\u0161tovanjem.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“O tem, da bom izdala avtorski album, govorim \u017ee zadnjih deset let. Na\u010drtov je bilo ve\u010d in so se konstantno delali, samo niso se uresni\u010dili. Vmes se zgodi \u017eivljenje, \u010dlovek ima neko idejo in potem dobi prvega otroka, dobi drugega otroka, v vmesnem obdobju pride covid-19 in malo morje nekih stvari, ki te pa\u010d bodisi spodbujajo bodisi zaustavljajo na tvoji poti.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Kaj pa je glavna tematika, o \u010dem na albumu govorite?<\/p>\n

V resnici povzema odra\u0161\u010danje mlade \u017eenske, povzema njeno \u010dustveno \u017eivljenje, vse od razo\u010daranj do nekih momentov lastnega zavedanja, do hvale\u017enosti do \u017eivljenja, in potem do potem odrasle \u017eenske, ki ima dru\u017eino, ki ima \u017ee dolgoletnega partnerja in ki dojema svoje \u017eivljenje na razli\u010dne na\u010dine. Prav tako tudi seveda ljubezen do\u017eivlja na razli\u010dne na\u010dine. Rekla bi, da gre za nekak\u0161en presek obdobja dvajsetih let, ko od mlade \u017eenske odraste\u0161 v neko bolj zrelo \u017eensko.<\/p>\n

Ste na\u010drtovali, da boste za svoj avtorski albumski prvenec potrebovali nekoliko dalj\u0161e \u010dasovno obdobje?<\/p>\n

Zagotovo to ni bil moj na\u010drt. O tem, da bom izdala avtorski album, govorim \u017ee zadnjih deset let. Na\u010drtov je bilo ve\u010d in so se konstantno delali, samo niso se uresni\u010dili. Vmes se zgodi \u017eivljenje, \u010dlovek ima neko idejo in potem dobi prvega otroka, dobi drugega otroka, v vmesnem obdobju pride covid-19 in malo morje nekih stvari,\u00a0 ki te pa\u010d bodisi spodbujajo bodisi zaustavljajo na tvoji poti. Lahko bi na silo delala te stvari in rekla, da to moram narediti, ker sem to obljubila, ampak sem \u010dutila, da to ne bi bilo najbolj\u0161e. Nekako se mi je zdelo, da mora ta projekt oziroma album dozoreti ter da mora imeti dovolj prostora, da res nastane v taki lu\u010di, v kateri je mi\u0161ljen.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Pisana je za dolgi rok in upamo, da bo na dolgi rok tudi ohranjena, a tega ne vem, to bomo \u0161e videli.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

V katerih zvrsteh se gibljete na albumu? Je bolj jazzovsko obarvan?<\/p>\n

Gre za neko me\u0161anico \u017eanrov. Na njem ni zgolj jazz, je tudi ena funk pesem, potem sta na njem celo dve bluesovski pesmi. Tu so tudi dolo\u010dene pesmi, ki imajo bolj jazzovski pridih, ampak album ni strogo jazzovsko za\u010dinjen. Zna\u0161el se je v nekem vmesnem prostoru. Ne sodi niti v pop in ne pa\u0161e niti v jazz. \u010ce bi jazz poslu\u0161alce vpra\u0161ali, ali gre za jazzovski album, bi tisti, ki so res strogi jazzovski entuziasti rekli, da se ne strinjajo.<\/p>\n

Mogo\u010de se na albumu malce preve\u010d pogleduje s popom, po drugi strani pa ni dovolj komercialen, da bi lahko pri\u0161el \u010disto na vsak radio. Recimo temu, da je za sladokusce. Namenjen je tistim ljudem, ki jim veliko pomenita beseda in interpretacija. Po drugi strani pa tudi glasba, ki mogo\u010de ni narejena na prvo \u017eogo oziroma prvo uho. Lahko bi rekla, da gre lepo v uho, a ni taka, da bi ti \u0161la na \u017eivce, ko jo poslu\u0161a\u0161 \u017ee deseti\u010d.<\/p>\n

Pisana je za dolgi rok in upamo, da bo na dolgi rok tudi ohranjena, a tega ne vem, to bomo \u0161e videli.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“\u017de zelo zgodaj sem odkrila, da je v bistvu interpretacija ta del, ki mene res izredno zanima in obstajajo \u017eanri, ki morda ne dovolijo tako \u0161iroke ali pa mo\u010dne interpretacije. V primeru jazza, ter recimo tudi slovenske popevke, bluesa in podobnih zvrsti, pa je globina dovoljena in mi mo\u010dno odgovarja, zato tudi v tem \u017eanru ostajam.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Zakaj \u0161e naprej ustvarjate v tem krogu \u017eanrov, kot so recimo jazz, jazz, soul, ali pa blues?<\/p>\n

To so zvrsti, ki dovolijo neko osebno izra\u017eanje, neko svobodo izra\u017eanja. Niso platonske in so zvrsti, ki dovolijo globino in ki dovolijo razmislek.<\/p>\n

Prav zaradi znanja, ki ga za njih potrebuje\u0161, tudi traja toliko \u010dasa, da ustvari\u0161 eno stvar na tem podro\u010dju. \u0160e posebej zato, ker sem toliko razli\u010dnih stvari po\u010dela v zadnjih 20 letih, je potem te\u017eko najti svoj izraz in ima\u0161 tako \u0161irok pogled na stvari, da mora\u0161 res razmisliti, kje se vse to nekako povezuje in kako lahko pridemo do nekega zvoka, ki je po eni strani zelo razli\u010den, po drugi strani pa \u0161e vedno dovolj enoten, da ga lahko zapakira\u0161 v en album.<\/p>\n

Rekla bi, da so mi te \u017eanri, ki dovolijo malce mo\u010dnej\u0161e interpretacije, bolj pri srcu. Eden izmed takih \u017eanrov je tudi tango. Spomnim se obdobja, ko sem bila \u0161e na srednji glasbeni baletni \u0161oli v Ljubljani, enkrat imela prilo\u017enost, ko sem v Nem\u010diji nastopala s tango bendom in takrat za\u010dutila to mo\u010dno ekspresivnost, ki mi je bila v trenutku izredno v\u0161e\u010d.<\/p>\n

\u017de zelo zgodaj sem odkrila, da je v bistvu interpretacija ta del, ki mene res izredno zanima in obstajajo \u017eanri, ki morda ne dovolijo tako \u0161iroke ali pa mo\u010dne interpretacije. V primeru jazza, ter recimo tudi slovenske popevke, bluesa in podobnih zvrsti, pa je globina dovoljena in mi mo\u010dno odgovarja, zato tudi v tem \u017eanru ostajam.<\/p>\n

Lahko bi tudi odlo\u010dili, da greste v bolj pop vode, ker veste, da je to bolj priljubljen \u017eanr in ga poslu\u0161a ve\u010d poslu\u0161alcev. Ste morda kdaj ob\u017ealovali to odlo\u010ditev, da se za to (\u0161e) niste odlo\u010dili?<\/p>\n

Ravno pred kratkim sem se pogovarjala z eno izmed pevk, ki ustvarja v pop vodah in me je povpra\u0161ala, ali me ni nikoli zanimalo, da bi pela pred velikimi mno\u017eicami. Rekla sem da v resnici ne. Kot se spomnim, je bila v meni \u017ee od za\u010detka poanta glasbe prav \u010dutenje.<\/p>\n

Ko nastopa\u0161 pred velikimi mno\u017eicami, je sicer super, a je to lahko mo\u010den efekt. Ampak v tem primeru mora biti glasba temu tudi primerna. Mora imeti na drugih nivojih take naboje, ki te vzpodbudijo k temu, da prisluhne\u0161 in da se recimo zraven zabava\u0161 ali pa ska\u010de\u0161.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Jaz glasbe nikoli nisem dojemala na ta na\u010din. Kot poslu\u0161alec da, kot izvajalec pa ne. Kot izvajalka sem bila vedno zelo v notranjem svetu in mogo\u010de to potem ni najbolj primeren na\u010din izra\u017eanja za take mno\u017eice.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Jaz pa glasbe nikoli nisem dojemala na ta na\u010din. Kot poslu\u0161alec da, kot izvajalec pa ne. Kot izvajalka sem bila vedno zelo v notranjem svetu in mogo\u010de to potem ni najbolj primeren na\u010din izra\u017eanja za take mno\u017eice.<\/p>\n

Mislim, da bi se morala tega kar precej priu\u010diti, ker tudi nisem ekstrovertiran \u010dlovek. Sem introvertirana oseba in si tudi ne predstavljam sebe, da bi dvignila na noge 40.000 ljudi. Za to mora\u0161 biti poseben karakter in to ti mora res ugajati, da si tega sposoben.<\/p>\n

Raje imam skromnej\u0161e oziroma manj\u0161e mno\u017eice, ki jih lahko obvladujem. Ko smo imeli koncert v Gallusovi dvorani, me je skrbelo, ali bom zmogla ohraniti energijo. Mi imamo pribli\u017eno uro do uro in pol dolge jazz koncerte oziroma koncerte s tako glasbo. Spra\u0161evala sem se, ali bom uspela energijo med publiko, sabo in bendom ves \u010das ohranjati ter jo skozi koncert \u0161e stopnjevati. Na koncu sem bila zadovoljna.<\/p>\n

O\u010ditno sem \u017ee toliko \u010dasa na odru, da sem bila tega sposobna. Sem pa imela na za\u010detku velike dvome, ali bo primerno, ali bom zmogla in kako bodo ljudje to sprejeli. Na koncu so bile stoje\u010de ovacije, tako da ka\u017ee, da sem naredila svoj del tako, kot je treba.To je bil zame velik dogodek. Mogo\u010de se komu zdi to \u010disto nepomembno ali brez zveze, ampak za ljudi, ki se ukvarjamo s to glasbo, s katero se ukvarjam jaz, je to nekaj velikega. Tako da sem izredno vesela, da sem to lahko do\u017eivela.<\/p>\n

\"Nina<\/p>\n

Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Je za tovrstno glasbo, vsaj v va\u0161em primeru, mogo\u010de re\u010di, da ta \u0161e vedno navdu\u0161uje mno\u017eice in polni dvorane? Je to nekaj, kar ljudje \u0161e vedno potrebujejo in i\u0161\u010dejo?<\/p>\n

Da, je. Gre seveda za specifi\u010dno glasbo, ki mogo\u010de ni namenjena ravno vsakemu, ki ima pet minut \u010dasa. Po drugi strani pa se vsi sre\u010dujemo z razli\u010dnimi trenutki v svojem \u017eivljenju. Vsi \u010dutimo, vsi imamo trenutke, ko smo sre\u010dni in ko smo \u017ealostni. Ta glasba je bolj namenjena notranjemu do\u017eivljanju.<\/p>\n

Ni narejena za poslu\u0161anje v ozadju, recimo ko si v slu\u017ebi. Mogo\u010de komu tudi to ustreza, ampak na\u010deloma ni ustvarjena kot \u0161um v ozadju, ki te spremlja pri delu. Je glasba, ki v resnici zahteva, da se \u010dlovek za trenutek ustavi in zamisli. Mislim, da je namenjena vsakemu, ki ima kapaciteto, da ji prisluhne.<\/p>\n

Seveda pa je vpra\u0161anje, ali je vsem v\u0161e\u010d in ali se vsi v njej najdejo. In to je tudi v redu. Konec koncev so vse glasbene zvrsti tak\u0161ne \u2013 niso namenjene vsem in jih ne sprejemajo vsi. Glasba pa je na koncu namenjena temu, da se soo\u010damo sami s sabo in da preko nje do\u017eivimo ali razre\u0161imo dolo\u010dene stvari.<\/p>\n

Danes je seveda naravnanost tak\u0161na, da se glasbo prodaja. Glasba je postala tr\u017eni izdelek, kar neko\u010d ni bila. To za sabo prinese marsikaj. Dela se hitreje, ustvarjajo se hiti za trenutek in jih potem tudi hitro pozabimo. Mislim, da trg postaja vedno bolj \u017eeljan ne\u010desa druga\u010dnega, ne\u010desa z ve\u010d globine. Tudi na dru\u017ebenih omre\u017ejih pogosto vidimo objave o tem, kako so neka besedila povr\u0161inska, kako uporabljajo le nekaj besed ali le tri akorde.<\/p>\n

\u010ce pogledamo skupine, kot so Queen ali The Beatles \u2013 oboji so bili izjemno priljubljeni, hkrati pa so imeli ogromno povedati tako z glasbenega kot z besedilnega vidika.<\/p>\n

Mislim, da se te stvari odvijajo cikli\u010dno. Ko postanejo melodije in besedila preve\u010d preprosti, se nato ponovno razvije potreba po ne\u010dem zahtevnej\u0161em. Zato mislim, da se ta premik \u017ee dogaja in da bodo mno\u017eice ponovno zahtevale ve\u010d umetni\u0161ke vrednosti in globine. Tak ob\u010dutek imam.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Mislim, da se te stvari odvijajo cikli\u010dno. Ko postanejo melodije in besedila preve\u010d preprosti, se nato ponovno razvije potreba po ne\u010dem zahtevnej\u0161em. Zato mislim, da se ta premik \u017ee dogaja in da bodo mno\u017eice ponovno zahtevale ve\u010d umetni\u0161ke vrednosti in globine. Tak ob\u010dutek imam.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Kako prilagajate svoj repertoar za koncerte? Imate morda tudi kak\u0161ne posebne rituale pred nastopi?<\/p>\n

Ko pripravljamo set listo oziroma vrstni red pesmi za koncert, vedno razmi\u0161ljam, kaj \u017eelim ljudem s koncertom pokazati. Ali jih \u017eelim spomniti na pesmi, ki so jih \u017ee pozabili, jim predstaviti nekaj novega ali pa ponuditi nekaj zahtevnej\u0161ega in preveriti, ali bodo to sprejeli.<\/p>\n

Tako zelo premi\u0161ljeno pristopam k sestavljanju repertoarja. Seveda pa je pomembno, da so zraven tudi pesmi, ki jih ljudje zelo dobro poznajo, ob katerih se najdejo in jih pove\u017eejo s svojimi spomini. Recimo pesem Orion ali pa druge stare slovenske popevke pri starej\u0161i publiki vzbudijo veliko lepih spominov. Zato vedno i\u0161\u010demo ravnovesje, da se ljudje ob koncertu lahko malo razvijajo, po drugi strani pa tudi sprostijo in pre\u017eivijo lep ve\u010der, ki jim ga pomagamo ustvariti.<\/p>\n

Kar se ti\u010de ritualov pred nastopom, jih pravzaprav nimam. Pripravim se tako, da se uredim za oder. Pred sabo imam vedno set listo, da lahko spremljam potek koncerta in razmi\u0161ljam, kam \u017eelimo peljati energijo. Po vseh teh letih, torej po pribli\u017eno dvajsetih letih nastopanja, pa se veliko bolj prepu\u0161\u010dam temu, kar se dogaja na odru. Nisem ve\u010d tako stroga do sebe. \u010ce pride do kak\u0161ne napake ali te\u017eave, me to ne vr\u017ee ve\u010d iz tira. Re\u010dem si: \u00bbSaj bomo \u017ee nekako re\u0161ili.\u00ab Do zdaj smo vedno re\u0161ili vse, zato grem danes na oder precej bolj spro\u0161\u010dena, kot sem \u0161la neko\u010d.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Lahko bi rekli, da je moj pristop konservativen. Sama sebe pa predvsem dojemam kot pevko, glasbenico oziroma avtorico. Ne nujno kot javno osebnost. Moj poklic je tisti, zaradi katerega postajam javna osebnost, ne pa obratno \u2013 da bi bila najprej javna osebnost in \u0161ele potem glasbenica.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Pri svojem nastopanju v javnosti, se zdi, da ste ubrali nekoliko bolj konservativen pristop in spregovorili tudi brez dlake na jeziku. Med drugim ste bili do nekaterih stvari precej kriti\u010dni. Kaj vam pomeni nastop v \u017eivo v primerjavi s studijskimi posnetki? Koliko je to pomembno za glasbenika oziroma pevca?<\/p>\n

Da, zagotovo. Lahko bi rekli, da je moj pristop konservativen. Sama sebe pa predvsem dojemam kot pevko, glasbenico oziroma avtorico. Ne nujno kot javno osebnost. Moj poklic je tisti, zaradi katerega postajam javna osebnost, ne pa obratno \u2013 da bi bila najprej javna osebnost in \u0161ele potem glasbenica.<\/p>\n

Zato imam precej jasno postavljene prioritete. Tudi ne delim vseh podrobnosti iz svojega zasebnega \u017eivljenja, ker se mi zdi, da ljudi v resnici to niti ne zanima. Tako sama dojemam svojo vlogo. Po drugi strani pa mislim, da imam v na\u0161em prostoru tudi pravico oziroma odgovornost, da sem do dolo\u010denih stvari kriti\u010dna, tudi do nekaterih svojih kolegov. Meni je bila vedno, in verjetno mi tudi vedno bo, prioriteta kakovost.<\/p>\n

Menim, da ima poklic pevca svoja pravila. Tako kot pri vsakem drugem poklicu se mora\u0161 tudi za ta poklic usposobiti. Ni nujno, da to pomeni formalno izobra\u017eevanje, mora\u0161 pa imeti zanimanje za to, kar dela\u0161, \u0161e posebej, \u010de \u017eeli\u0161 to po\u010deti dolgoro\u010dno. Seveda se vsake toliko \u010dasa rodi kdo, ki ima izjemen talent in lahko odpoje prakti\u010dno vse brez posebnega napora. Ampak ve\u010dina tega privilegija nima.<\/p>\n

\"Nina<\/p>\n

Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Od svojih kolegov pevcev pri\u010dakujem, da bodo svojemu poklicu namenili dovolj \u010dasa in ga dovolj dobro spoznali, da bodo lahko gradili dolge kariere. To jim tudi iskreno \u017eelim. \u010ce so se za ta poklic odlo\u010dili, si verjetno \u017eelijo, da bi ga opravljali dolgoro\u010dno. Zato me moti, kadar kdo i\u0161\u010de bli\u017enjice. To mi ni v\u0161e\u010d. Po eni strani jih razumem, ker je tako la\u017eje, po drugi strani pa sem prepri\u010dana, da ljudje postajajo vedno bolj ob\u010dutljivi na kakovost.<\/p>\n

Danes ob\u010dinstvo precej hitro prepozna, ali nekdo na odru poje v \u017eivo ali na playback. V\u010dasih je bilo to la\u017eje prikriti, danes pa imajo ljudje doma mikrofone, snemalno opremo in razli\u010dne programe. Sami lahko preizkusijo, kako stvari delujejo, zato veliko hitreje prepoznajo iskrenost na odru. Prepoznajo tistega, ki ve, kaj po\u010dne, in tistega, ki i\u0161\u010de bli\u017enjice.<\/p>\n

Ne gre nujno samo za vpra\u0161anje petja na playback. Tudi razlika med studijskim posnetkom in nastopom v \u017eivo je danes lahko pogosto precej\u0161nja, kajne?<\/p>\n

Da, to je pravzaprav najve\u010dji problem. Studio danes prenese marsikaj. Brez te\u017eav se popravijo stvari, tudi \u010de pevec poje zelo nenatan\u010dno. Popravijo se intonacija, frekvence, barva glasu. Danes lahko prakti\u010dno vzame\u0161 posnetek nekoga in ustvari\u0161 vtis, da poje nekaj, \u010desar v resnici nikoli ni odpel. Tehnologija je napredovala do te mere, da lahko spremeni skoraj karkoli.<\/p>\n

Ampak mislim, da se moramo vsi vpra\u0161ati, ali je to res tisto, kar si \u017eelimo, in ali to dolgoro\u010dno prispeva h kakovosti na\u0161ega \u017eivljenja. Jaz mislim, da ne. Zato imam glede tega precej jasna na\u010dela. Mi nikoli ne nastopamo na matrico. Vedno imam ob sebi vsaj pianista. Zdaj gremo celo v smer, da bo poleg pianista na odru tudi pravi klavir, razen tam, kjer to res ni mogo\u010de in moramo uporabiti elektri\u010dne klaviature.<\/p>\n

Kolikor je mogo\u010de, \u017eelimo igrati akusti\u010dno oz. avtenti\u010dno. Takrat pride do izraza pravo mojstrstvo glasbenika, obvladovanje instrumenta in virtuoznost. Ljudje to razliko za\u010dutijo. Meni je najbolj fascinantno opazovati odli\u010dnega pianista. Sama vem, kako vrhunski je, ker ga poznam in vem, \u010desa je sposoben. Publika pa ga morda sli\u0161i prvi\u010d. Ko ga poslu\u0161ajo, pogosto re\u010dejo: \u00bbVau, kdo pa je to?\u00ab<\/p>\n

Mogo\u010de niti ne znajo strokovno razlo\u017eiti, kaj jih je tako navdu\u0161ilo, ampak za\u010dutijo, da poslu\u0161ajo nekaj posebnega, nekaj, \u010desar ne sre\u010dajo vsak dan. Mislim, da ljudje to znajo ceniti. Res pa je, da imajo premalokrat prilo\u017enost sli\u0161ati tak\u0161no kakovost.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Mislim, da gredo stvari trenutno v precej bolj\u0161o smer kot neko\u010d. Trend je po mojem mnenju bolj\u0161i. Pi\u0161e se veliko dobre glasbe in imamo odli\u010dne izvajalce.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Ustvarjate in delujete v bolj akademskih glasbenih vodah. Kako pa gledate na slovensko glasbeno sceno? Vam je v\u0161e\u010d njen razvoj?<\/p>\n

Mislim, da gredo stvari trenutno v precej bolj\u0161o smer kot neko\u010d. Trend je po mojem mnenju bolj\u0161i. Pi\u0161e se veliko dobre glasbe in imamo odli\u010dne izvajalce. \u010ce omenim mlaj\u0161e, recimo \u017dana Hauptmana. Potem pa so tu tudi izvajalci, kot je Nina Pu\u0161lar. Mislim, da se stvari razvijajo v pravo smer.<\/p>\n

Bilo je obdobje, ko sem se res spra\u0161evala, kam vse skupaj pelje. Govorim o \u010dasu nekje med letoma 2005 in 2010. Takrat je bil trend tak, da je bilo skoraj vseeno, kdo pride na oder, zelo dobrodo\u0161lo pa je bilo tudi petje na playback. Mislim, da se moramo temu izogniti.<\/p>\n

Z vsem spo\u0161tovanjem do vseh, ki so takrat nastopali, ampak nekatere stvari res niso bile primerne. Verjamem, da si je \u0161ir\u0161a javnost to tudi dobro zapomnila.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Imela sem to sre\u010do, da sem v zadnjih petnajstih letih spoznala veliko izjemnih glasbenikov. Med njimi so bili trije resni\u010dni velikani glasbe. Prvi je bil Michel Legrand. Leta 2015 je gostoval v Sloveniji in z RTV Slovenija so me povabili, da z njim nastopim v Gallusovi dvorani. To sodelovanje je bilo zame verjetno najpomembnej\u0161e.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

V svoji glasbeni karieri ste sodelovali s \u0161tevilnimi priznanimi imeni. Bi lahko izpostavili katerega od teh sodelovanj oziroma na\u010din dela, ki vas je posebej zaznamoval?<\/p>\n

Imela sem to sre\u010do, da sem v zadnjih petnajstih letih spoznala veliko izjemnih glasbenikov. Med njimi so bili trije resni\u010dni velikani glasbe. Prvi je bil Michel Legrand. Leta 2015 je gostoval v Sloveniji in z RTV Slovenija so me povabili, da z njim nastopim v Gallusovi dvorani. To sodelovanje je bilo zame verjetno najpomembnej\u0161e.<\/p>\n

Za to prilo\u017enost sem izredno hvale\u017ena Glasbeni produkciji RTV Slovenija, ker so me povabili. To je bila njihova ideja. Res sem hvale\u017ena, da so kolegi v meni prepoznali nekaj, zaradi \u010desar so verjeli, da sem tega sposobna.<\/p>\n

Pred tem sem pela njegove pesmi in zdelo se mi je popolnoma nepredstavljivo, da bom z njim neko\u010d stala na istem odru. Imela sem neizmerno tremo, \u010deprav je obi\u010dajno nimam. Bala sem se, da bom naredila kak\u0161no napako ali da bo \u0161lo kaj narobe. Takrat je bil gospod \u017ee v letih, malo \u010dez osemdeset, vendar je bil izredno prijazen, spo\u0161tljiv in topel \u010dlovek. Hitro sva se ujela in poklepetala.<\/p>\n

Tudi \u010de se zgodi kak\u0161na drobna napaka, ostane stik med izvajalcem in ob\u010dinstvom. Takrat res za\u010duti\u0161 mojstrstvo in virtuoznost.<\/p>\n

Takrat vidi\u0161, da ljudje, ki resni\u010dno vedo, kaj po\u010dnejo\u00a0in imajo za seboj ogromno izku\u0161enj, svoj ego pustijo ob strani. Tam niso zaradi sebe, ampak zaradi dela in ustvarjanja. Nimajo potrebe po tem, da bi jim namenjali posebno pozornost ali jih posebej povzdigovali. To me je najbolj navdu\u0161ilo \u2013 stati ob takem velikanu in hkrati \u010dutiti njegovo pristno \u010dlove\u010dnost.<\/p>\n

Potem sem prek\u00a0zasedbe Vox Arsana s Ptuja, ki organizira tudi festival Arsana, dobila prilo\u017enost sodelovati \u0161e z zasedbo The New York Voices. Gre za z Grammyjem nagrajeni jazzovski vokalni kvartet. To skupino glasbenikov\u00a0sem ob\u010dudovala in poslu\u0161ala \u017ee prej. Bili so moji idoli, potem pa sem kar naenkrat z njimi stala na odru.<\/p>\n

Ob\u010duduje\u0161 njihovo mojstrstvo, neverjetno usklajenost glasov, harmonij, intonan\u010dno natan\u010dnost in muzikalnost. Oni res ne potrebujejo playbacka. Njihovo petje v \u017eivo je tako kakovostno, da bi bilo prav \u0161koda, \u010de bi bilo druga\u010de. Nastop v \u017eivo doda neko posebno milino in energijo, ki je posnetek nikoli ne more prenesti. Posnetek vedno nekaj izgubi.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“To je podobno, kot \u010de primerja\u0161 fotografijo s prostorom, v katerem dejansko stoji\u0161. Vedno je druga\u010de. \u017divi nastopi so namenjeni prav temu. Tudi \u010de se zgodi kak\u0161na drobna napaka, ostane stik med izvajalcem in ob\u010dinstvom. Takrat res za\u010duti\u0161 mojstrstvo in virtuoznost.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

To je podobno, kot \u010de primerja\u0161 fotografijo s prostorom, v katerem dejansko stoji\u0161. Vedno je druga\u010de. \u017divi nastopi so namenjeni prav temu. Tudi \u010de se zgodi kak\u0161na drobna napaka, ostane stik med izvajalcem in ob\u010dinstvom. Takrat res za\u010duti\u0161 mojstrstvo in virtuoznost.<\/p>\n

Tretje veliko sodelovanje pa je bilo z Michaelom Abenejem, prav tako dobitnikom nagrade Grammy. Pou\u010deval je aran\u017eiranje na Univerzi za glasbo in upodabljajo\u010de umetnosti v Gradcu. Prek\u00a0\u010dlana Big Banda RTV Slovenija sem dobila njegov kontakt in ga vpra\u0161ala, ali bi bil pripravljen napisati aran\u017ema za dve moji pesmi za Big Band. Pozitivno se je odzval in me povabil v Gradec, kjer sva skupaj poslu\u0161ala moje skladbe. Izbral je dve, ki sta bili najbolj jazzovsko obarvani, in rekel, da mi ju lahko aran\u017eira. Napisal je res izvrstna aran\u017emaja.<\/p>\n

Verjetno ju je napisal prakti\u010dno \u010dez no\u010d. Meni se je zdelo, da bi sama za nekaj podobnega potrebovala leta, pa verjetno \u0161e vedno ne bi bilo tako dobro. Pri takih primerih lahko vidi\u0161, kako neverjetni so nekateri ljudje. Meni je fascinantno, kaj vse zmore \u010dlovek, ko se ne\u010demu popolnoma posveti. Kako globoko lahko razvije svoje znanje in kako dale\u010d lahko pripelje svoje zanimanje. To sem z velikim spo\u0161tovanjem opazovala in do\u017eivljala.<\/p>\n

\"Je<\/p>\n

Je bil v njeni karieri kak\u0161en trenutek, ko je \u017eelela odnehati? “Velikokrat. Po mojem se to zgodi pribli\u017eno na dve ali tri leta. Takrat si re\u010dem: ‘Zdaj pa imam dovolj. Ne da se mi ve\u010d.'”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Kaj pa najve\u010dji dose\u017eek na va\u0161i glasbeni poti? \u010ce bi morali izpostaviti enega.<\/p>\n

Verjetno razprodana Gallusova dvorana. Poleg tega pa zagotovo tudi moj avtorski album. To zame ni majhna stvar, predvsem zato, ker sem si upala narediti korak naprej. Odlo\u010dila sem se, da bom pesmi ustvarjala sama.<\/p>\n

Marsikdo se zgra\u017ea nad tem, da pevci pi\u0161emo svoje pesmi ali aran\u017eiramo lastno glasbo. Po drugi strani pa je ponudbe avtorjev v\u010dasih tako malo, da niti nima\u0161 veliko mo\u017enosti za sodelovanje. Te\u017eko najde\u0161 \u010dloveka, ki bi glasbo razumel in sli\u0161al podobno kot ti. Zato sem se odlo\u010dila, da bom to naredila sama. Zdaj pa upam, da bo komu ta glasba v\u0161e\u010d in da bo kdo v teh pesmih na\u0161el tudi del sebe.<\/p>\n

Je bil v va\u0161i karieri kak\u0161en trenutek, ko ste \u017eeleli odnehati?<\/p>\n

Velikokrat. Po mojem se to zgodi pribli\u017eno na dve ali tri leta. Takrat si re\u010dem: “Zdaj pa imam dovolj. Ne da se mi ve\u010d.”<\/p>\n

Predvsem pridejo obdobja, ko ima\u0161 ob\u010dutek, da se prebija\u0161 skozi temo ali meglo in sploh ne ve\u0161, ali je na koncu kak\u0161na lu\u010d. Spra\u0161uje\u0161 se, ali je komu sploh pomembno, da v glasbo vlaga\u0161 svoj \u010das, energijo, voljo in veselje. Ampak za zdaj \u0161e ni pri\u0161el trenutek, ko bi res vrgla pu\u0161ko v koruzo.<\/p>\n

\u0160e vedno \u010dutim neko dru\u017ebeno odgovornost, da ljudi spodbujam k temu, da se ukvarjajo sami s sabo. Da razmi\u0161ljajo o svojih ob\u010dutkih. Da si dovolijo povedati, kako se po\u010dutijo.<\/p>\n

\u017delim si, da pridejo na koncert in da imajo tam prostor, kjer lahko tudi zajokajo, \u010de to potrebujejo. Marsikdo danes sploh ve\u010d ne jo\u010de. Nekateri pa jo\u010dejo vsak dan. Ampak v\u010dasih je prav, da se zjokamo zaradi prave stvari.<\/p>\n

Zelo mi pomeni, ko ljudje po koncertu pridejo do mene in re\u010dejo: “To pesem ste zapeli tako, da sem imel solzne o\u010di.”\u00a0Ali pa, da je nekdo dobil kurjo polt\u00a0ali pa so mu po hrbtu \u0161li mravljinci. To so trenutki, ki jih je res vredno do\u017eiveti. To so trenutki, ko smo v najglobljem stiku sami s sabo. Res si \u017eelim, da bi to do\u017eivel vsak \u010dlovek.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Mislim, da sem ve\u010dino tehni\u010dnega dela opravila \u017ee v preteklosti. Danes svojo pevsko kondicijo v veliki meri ohranjam tudi preko pou\u010devanja jazz petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Gre predvsem za miselni proces \u2013 da se vedno znova zavem, kaj moram narediti in kako moram to narediti.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Kako ohranjate pevsko kondicijo oziroma koliko vaje je potrebne, da lahko pred ob\u010dinstvom stojite brezskrbno?<\/p>\n

Mislim, da sem ve\u010dino tehni\u010dnega dela opravila \u017ee v preteklosti. Danes svojo pevsko kondicijo v veliki meri ohranjam tudi prek\u00a0pou\u010devanja jazz petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Gre predvsem za miselni proces \u2013 da se vedno znova zavem, kaj moram narediti in kako moram to narediti.<\/p>\n

Tehnika petja je tista, ki omogo\u010da dolgoro\u010dno petje. To pomeni, da mi glas ne odpove po treh urah petja, ampak \u0161ele, \u010de bi recimo en mesec vsak dan pela po tri ure. Pa \u0161e to ni nujno. Glas obi\u010dajno odpove predvsem takrat, ko zbolim ali sem prehlajena. Prav dobra tehnika omogo\u010da, da lahko tudi takrat, ko nisi povsem zdrav, stopi\u0161 na oder in koncert izvede\u0161 tako, kot si si zamislil. Temu sem namenila veliko \u010dasa.<\/p>\n

Danes pa najve\u010d pozornosti posve\u010dam razmisleku o tem, kako se bom lotila posameznih stvari, in svoji fizi\u010dni pripravljenosti. Ker se bli\u017eam \u0161tiridesetemu letu, postajata telesna kondicija in mi\u0161i\u010dna masa vedno pomembnej\u0161i. Mogo\u010de se komu zdi, da to pri petju ni pomembno, ampak \u010de \u017eeli\u0161 peti repertoar, kakr\u0161nega pojem jaz, ki je tehni\u010dno precej zahteven, je dobra telesna pripravljenost nujna.<\/p>\n

Petje namre\u010d izhaja iz trupa. Dihamo s plju\u010di, zrak pa iztisnemo z mi\u0161icami. \u010ce mi\u0161ice niso dovolj mo\u010dne, je tudi izdih slab\u0161i, kar se zelo pozna na glasu in na \u0161tevilnih drugih elementih petja, \u010deprav se marsikomu to na prvi pogled ne zdi pomembno.<\/p>\n

\"\u017deli<\/p>\n

\u017deli si nadaljevati z ustvarjanjem avtorske glasbe.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Pri vas je \u017ee od za\u010detka kariere vedno v ospredju glasba in profesionalno delo. Nikoli pa niste posebej izpostavljali svojega zasebnega \u017eivljenja. Kot ste \u017ee prej omenili \u2013 je bila to zavestna odlo\u010ditev?<\/p>\n

Verjetno je bila na neki ravni res zavestna. Kot sem \u017ee rekla, sem glasbo vedno dojemala kot svoje poslanstvo. Jaz sem pevka, glasbenica in avtorica.<\/p>\n

Seveda sem tudi \u010dlovek. Imam svoje te\u017eave, svojo dru\u017eino in svojo \u017eivljenjsko dinamiko. Morda danes o tem govorim nekoliko ve\u010d kot neko\u010d. Ampak nikoli si nisem \u017eelela biti javna osebnost zaradi javnosti same. \u017delela sem si, da me ljudje poznajo predvsem skozi glasbo. Da se nekdo odlo\u010di poslu\u0161ati moje pesmi zato, ker mu nekaj dajo, ker ga nagovorijo ali ker ob njih nekaj do\u017eivi. To je bilo vedno moje glavno vodilo.<\/p>\n

S \u0161ir\u0161o javnostjo sem se prvi\u010d sre\u010dala okoli leta 2005, ko sem sodelovala v oddaji Bitka talentov. Takrat sva z Nino Pu\u0161lar nastopili v finalu. Takrat se je nenadoma pojavilo veliko zanimanja za moje zasebno \u017eivljenje \u2013 kaj po\u010dnem, kak\u0161no glasbo \u017eelim ustvarjati in podobno.<\/p>\n

Lahko bi zajahala ta val in gradila svojo prepoznavnost na ta na\u010din, vendar nisem \u010dutila, da je to prava pot zame. Vedela sem tudi, da so bili moji notranji vzponi in padci preveliki, da bi lahko brez te\u017eav nosila ves pritisk javnosti. Preprosto nisem \u010dutila, da je to zame. Vedno sem se dojemala predvsem kot pevko in zato sem svojo pot gradila na tak na\u010din.<\/p>\n

So va\u0161i poslu\u0161alci to va\u0161o javno podobo sprejeli?<\/p>\n

Vedno. Mislim, da ljudje sprejmejo tisto, kar jim ponudi\u0161, \u010de je to iskreno in \u010de v tem prepoznajo neko vrednost. Nikoli nisem imela te\u017eav zaradi tega.<\/p>\n

Seveda se kdaj pojavijo tudi vpra\u0161anja, na katera odgovorim, \u010de se mi zdijo primerna. \u010ce pa se mi ne zdijo, povem, da o tem ne bi govorila. Nekaj \u010dasa recimo nisem niti omenjala svojih otrok, ker se mi zdi, da ni prav, da bi bili oni del javne zgodbe. Za ta poklic sem se odlo\u010dila jaz, ne oni. Zato se vedno najprej vpra\u0161am, ali je nekaj primerno deliti z javnostjo ali ne, in se \u0161ele nato odlo\u010dim.<\/p>\n

\"Nina<\/p>\n

Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Nedavno ste izdali svoj najve\u010dji projekt \u2013 album. Kaj pa pripravljate v prihodnosti?<\/p>\n

\u017delim si nadaljevati z ustvarjanjem avtorske glasbe. Mislim, da sem se znotraj slovenske popevke in poustvarjanja glasbe \u017ee nekoliko izpela. \u0160e vedno z veseljem zapojem kak\u0161no popevko in jih bomo tudi v prihodnje izvajali na koncertih. Verjamem, da bomo \u0161e kdaj kaj posneli v tej smeri.<\/p>\n

Trenutno pa me bolj vle\u010de ustvarjanje glasbe, skozi katero lahko povem svojo zgodbo in svoje misli. Zato \u017ee pripravljam nov avtorski projekt. Vpra\u0161anje je le, kdaj bo ugledal lu\u010d sveta. Na prvi album sem \u010dakala deset let. Upam, da na naslednjega ne bo treba \u010dakati \u0161e enkrat toliko. Material zanj \u017ee nastaja.<\/p>\n

Na koncu se vedno ravnam po tem, ali ob dolo\u010deni glasbi zapoje moje srce. \u010ce moje srce zapoje, potem je to zame dobra glasba.<\/p>\n

Smo v \u010dasu poletnih festivalov. Kaj vam je ljub\u0161e \u2013 nastopati na prostem ali v dvoranah?<\/p>\n

Pravzaprav mi je v\u0161e\u010d oboje. Vsak prostor in vsak letni \u010das imata svoj \u010dar. Na\u0161e delo je precej sezonsko, \u010deprav ljudje pogosto mislijo, da imamo koncerte ves \u010das. Najve\u010d jih je obi\u010dajno decembra, potem se sezona nekoliko nadaljuje \u0161e v januar, zelo zasedena pa sta tudi maj in junij. Te\u017eko bi rekla, da mi je eno ljub\u0161e od drugega. Najbolj u\u017eivam takrat, ko ljudje pridejo na koncert.<\/p>\n

Imam sre\u010do, da so na\u0161i koncerti zelo dobro obiskani in da so vstopnice pogosto hitro razprodane. Zato imam rada tako nastope v dvoranah kot na prostem. Seveda ima vsaka mo\u017enost svoje prednosti in slabosti.<\/p>\n

\u010ce nastopa\u0161 zunaj in za\u010dne de\u017eevati, ni prijetno. \u010ce pa si v dvorani, je ta prostorsko omejena in ne more sprejeti toliko ljudi. Na koncu pa je najpomembnej\u0161i stik z ob\u010dinstvom. Energija, ki kro\u017ei med odrom in poslu\u0161alci. Na tem najve\u010d delamo in to si najbolj \u017eelimo ustvariti.<\/p>\n

\"Trenutno<\/p>\n

Trenutno pa me bolj vle\u010de ustvarjanje glasbe, skozi katero lahko povem svojo zgodbo in svoje misli. “Zato \u017ee pripravljam nov avtorski projekt. Vpra\u0161anje je le, kdaj bo ugledal lu\u010d sveta. Na prvi album sem \u010dakala deset let. Upam, da na naslednjega ne bo treba \u010dakati \u0161e enkrat toliko. Material zanj \u017ee nastaja.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Kaj za vas pomeni dobra glasba? Kak\u0161no glasbo poslu\u0161ate v prostem \u010dasu? Je to enaka glasba, kot jo sami ustvarjate?<\/p>\n

Zame je dobra glasba tista, ki \u010dloveka pritegne, da ji res prisluhne. Ne taka, ki je samo nekje v ozadju in jo poslu\u0161a\u0161 mimogrede, ampak glasba, ki pritegne tvojo pozornost in ti da trenutek za razmislek. To je lahko glasba, ob kateri zapoje\u0161, ali pa glasba, ob kateri se zjoka\u0161. Lahko je zelo lahkotna ali pa precej zahtevna.<\/p>\n

Kar se ti\u010de glasbenih zvrsti, nimam ene same, ki bi mi bila najljub\u0161a. Bolj sledim ob\u010dutku. Pomembno mi je, da \u010dutim, da je izvajalec \u017eelel nekaj povedati. To me vedno najbolj pritegne.<\/p>\n

Predvsem imam rada pesmi z dobrimi besedili. Ni nujno, da so pozitivna, pomembno pa je, da imajo kakovost. Da vsebujejo metafore, prispodobe in neko poeti\u010dno svobodo oziroma globino. Tudi z vidika harmonije in melodije me pritegne nekaj, kar ni povsem banalno. Rada imam glasbo, ki je nekoliko bolj poglobljena. Ni pa nujno. V\u010dasih so mi zelo v\u0161e\u010d tudi popolnoma preproste pesmi, \u010de imajo mo\u010dno interpretacijo. Na koncu se vedno ravnam po tem, ali ob dolo\u010deni glasbi zapoje moje srce. \u010ce moje srce zapoje, potem je to zame dobra glasba.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Na koncu se vedno ravnam po tem, ali ob dolo\u010deni glasbi zapoje moje srce. \u010ce moje srce zapoje, potem je to zame dobra glasba.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Preberite \u0161e:<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kak\u0161no pot ste ubrali pri svojem zadnjem projektu? Zadnja\u00a0tri leta smo nastopali s to zasedbo in s tem…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":148993,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[3981,114,276,14045,595,10184,1074,39793,3002,277,610,10183,39794,62,37,58,60,38,1253,115],"class_list":["post-148992","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-album","tag-entertainment","tag-glasba","tag-glasbenica","tag-intervju","tag-jazz","tag-kultura","tag-nina-strnad","tag-pesem","tag-petje","tag-pevka","tag-popevka","tag-sanson","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-umetnost","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116862109286160053","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/148992","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=148992"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/148992\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/148993"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=148992"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=148992"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=148992"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}