{"id":149177,"date":"2026-07-04T18:27:18","date_gmt":"2026-07-04T18:27:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/149177\/"},"modified":"2026-07-04T18:27:18","modified_gmt":"2026-07-04T18:27:18","slug":"v-krajinskem-parku-zgornja-idrijca-nasli-zob-plakodonta-ki-je-star-235-milijonov-let-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/149177\/","title":{"rendered":"V Krajinskem parku Zgornja Idrijca na\u0161li zob plakodonta, ki je star 235 milijonov let"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Fosiliziran
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFosiliziran zob je zelo velik in dobro ohranjen, pripadal pa je starej\u0161i \u017eivali. Posebnost plakodontov je bila namre\u010d tudi ta, da so jim obrabljeni ali po\u0161kodovani zobje izpadli, nadome\u0161\u010dali so jih novi in vedno ve\u010dji. Debeljak je opozorila, da je fosil neobi\u010dajen tudi zato, ker je zob obrnjen tako, da je grizna povr\u0161ina v kamnu in torej gledamo sklenino od spodaj. Foto: Radio Slovenija\/Gregor Ko\u017eelj<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Iz Krajinskega parka Zgornja Idrijca prihaja novica o izjemnem odkritju pomembnega fosila. Na Paleontolo\u0161kem in\u0161titutu Ivana Rakovca ZRC SAZU so potrdili, da gre za zob plakodonta, starega pribli\u017eno 235 milijonov let. Plakodonti so bili morski plazilci s plo\u0161\u010datimi zobmi, s katerimi so trli \u0161kolj\u010dne lupine. Odkritje fosila bo pomembno pripomoglo k razumevanju evolucije teh izumrlih \u017eivali, ki so poseljevale tople plitvine starodavnega oceana Tetida.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Morski plazilci so lahko potovali kar do Kitajske
Zob plakodonta je na\u0161el strokovni sodelavec Krajinskega parka Zgornja Idrijca Gregor Ko\u017eelj na enem od sprehodov. Kot je povedal, je \u017ee na prvi pogled prepoznal, da gre za zanimivo posebnost: “Bila je \u010drna, ni mi delovala kot \u0161koljka ali amonit. Malo me je spominjalo na rastlino, morda lokvanj. Nisem na\u0161el odgovora na vpra\u0161anje, kaj je to, vedel pa sem, da je nekaj posebnega.”<\/p>\n

Po posvetu z geologi se je obrnil na Paleontolo\u0161ki in\u0161titut, kjer so z analizami, med drugim s t. i. EDS tehniko, s katero dolo\u010dijo kemijsko sestavo snovi, potrdili, da gre za zob plakodonta iz obdobja karnija iz \u010dasa zgodnjega triasa. “Iz tega obdobja imamo razmeroma malo plakodontov. Vsaka taka najdba je pomembna za razumevanje evolucije teh \u017eivali in njihovo raz\u0161irjenost,” je pojasnila paleontologinja Irena Debeljak. Pomembna pa ni samo zaradi razumevanja prostora, kjer so \u017eiveli, ampak tudi za sklepanje o plitvomorskih povezavah, ki so jim omogo\u010dale geografsko \u0161iritev celo do Kitajske.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Plakodonti
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPlakodonti so bili po videzu podobni \u017eelvam, imeli so mo\u010dan oklep za za\u0161\u010dito pred plenilci, kratke noge in \u0161iroko, sr\u010dasto oblikovano glavo. Ve\u010dinoma so se zadr\u017eevali na dnu plitkega morja in sesali ali trgali \u0161koljke, ki so v tistem \u010dasu obilno uspevale v tem okolju. Foto: Wikimedia Commons\/Nobu Tamura<\/p>\n

Z raziskavo zoba do novih spoznanj o evoluciji sklenine
Plakodonti so bili po videzu podobni \u017eelvam, imeli so mo\u010dan oklep za za\u0161\u010dito pred plenilci, kratke noge in \u0161iroko, sr\u010dasto oblikovano glavo. Ni bil dober plavalec. “Najbolj zna\u010dilni zanje pa so bili ogromni, plo\u0161\u010dati zobje, ki jih je imel na nebu in v spodnji \u010deljusti. Z njimi so trli debele lupine \u0161koljk. Ve\u010dinoma so se zadr\u017eevali na dnu in sesali ali trgali \u0161koljke, ki so v tistem \u010dasu obilno uspevale v toplem, plitvem morju na zahodnem obrobju velikega oceana Tetide,” je povedala Debeljak. Kot je \u0161e dodala, plakodonti niso dinozavri, saj se ta termin nana\u0161a na kopenske \u017eivali, plakodonti pa so \u017eiveli v morju. <\/p>\n

Z nadaljnjimi analizami nameravajo paleontologi dolo\u010diti tudi rod, kateremu je doti\u010dni plakodont pripadal. Za zdaj domnevajo, da gre za cyamodusa. Nadejajo se tudi novih spoznanj o evoluciji sklenine; kako je ta postala \u0161e bolj trdna in prilagojena drobljenju \u0161koljk.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"235
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t235 milijonov star zob je na\u0161el Gregor Ko\u017eelj (na fotografiji) iz Krajinskega parka Zgornja Idrijca. Foto: Radio Slovenija\/Nina Brus<\/p>\n

“Narava mi je dala, kar sem ji celo mladost dajal. Stalno sem bil med kamni, med drevesi in o\u010ditno se je odlo\u010dila, da je \u010das, da mi nekaj vrne,” je \u0161e dejal Ko\u017eelj. Odkritje fosila ni pomembno le z znanstvenega vidika, ampak tudi za sam Krajinski park Zgornja Idrijca in Geopark Idrija, kjer bodo fosil ali njegovo repliko v prihodnosti tudi razstavili, je \u0161e napovedal Ko\u017eelj, navdu\u0161en nad najdbo, katere natan\u010dne lokacije ni \u017eelel razkriti.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Fosiliziran zob je zelo velik in dobro ohranjen, pripadal pa je starej\u0161i \u017eivali. Posebnost plakodontov je bila namre\u010d…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":148933,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[14712,5306,39774,39775,59,61,62,37,58,60,38,39776],"class_list":["post-149177","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-evolucija","tag-fosil","tag-krajinski-park-zgornja-idrijca","tag-plakodonti","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zob-plakodonta"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116863123345867130","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/149177","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=149177"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/149177\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/148933"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=149177"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=149177"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=149177"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}