S poletjem in po\u010ditnicami se interes za morje in dogajanje v njem pove\u010da. Kako je z meduzami, kako z morebiti nevarnimi tujerodnimi strupenimi ribami, ki so za\u0161le v kraje, kjer pre\u017eivljamo dopust? Kje je morje najbolj umazano? Je treba \u0161iritvene na\u010drte Luke Koper omejiti prav zaradi slovenskega morja?\u00a0<\/p>\n
Dr. Borut\u00a0Mavri\u010d, 47-letni biolog\u00a0od leta 2024 vodi Morsko\u00a0biolo\u0161ko\u00a0postajo\u00a0Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega in\u0161tituta za biologijo. Je Ljubljan\u010dan s primorskimi koreninami,\u00a0ki mu je potaplja\u0161ka obleka ve\u010d kot delovna uniforma;\u00a0pod vodo je plaval\u00a0\u0161e preden se je znal\u00a0obdr\u017eati na njeni gladini. Zaradi svojega raziskovalnega dela je pogosto v morju, tudi dopust bo pre\u017eivel ob njem, tradicionalno na Rabu. Tja je hodil kot otrok, zdaj na ta hrva\u0161ki otok hodi predvsem zaradi svojih otrok.<\/p>\n
Ve\u010d kot polovica vpra\u0161anih po anketi Mediane za POP TV bo pre\u017eivela dopust na Hrva\u0161kem, sledi Slovenija, vsak deseti pa je povedal, da bo ostal doma.\u00a0<\/p>\n
Doktorja Boruta Mavri\u010da, ki zaradi svojega raziskovalnega dela dobro pozna razmere v slovenskem morju, smo vpra\u0161ali, kje se med Koprom in Se\u010dovljami sam ne bi kopal.<\/p>\n
\u00bbBolj kot kje, je pomembno, da vemo, kdaj se ne velja kopati v morju,\u00ab je opozoril.<\/p>\n
Poleti, v \u010dasu po\u010ditnic, mediji\u00a0pogosto poro\u010dajo o nevarnih tujerodnih \u017eivalih, nekatere so namre\u010d strupene, ki so se pojavile v severnem Jadranu. Kak\u0161no leto skoraj ne mine teden, da ne bi \u010desa \u00bbodkrili\u00ab: tujerodne strupene ribe napihovalke, rebra\u010de, namno\u017eene ognjene \u010drve\u00a0… Se jih dejansko moramo bati?\u00a0<\/p>\n
Mediji so letos veliko poro\u010dali tudi o urejanju pla\u017e na Obali. Kaj bi rekel tistim, ki pravijo, da je na slovenski obali \u0161e kar nekaj prostora za urejanje obmo\u010dij za kopanje, na primer del od Fiese do Pirana ali pa med Koprom in Izolo?\u00a0\u00bbV naravnem stanju je manj kot petina slovenske obale. Prav bi bilo, da bi pustili naravo na dolo\u010denih mestih pri miru, da upravlja sama s seboj,\u00ab odgovarja tistim, ki bi z urejanjem obale in njenim spreminjanjem v kopali\u0161\u010da, nadaljevali. V naravnem stanju je le \u0161e okoli 20 odstotkov obale.\u00a0<\/p>\n
Luka Koper ima nedvomno velik vpliv na slovensko obalo in morje, Koprski zaliv je postal parkiri\u0161\u010de tovornih ladij, ki \u010dakajo na to, da jih bodo raztovorili, ladje so zasidrane vse do Izole.<\/p>\n
\u00bbVelik del Koprskega zaliva je na ra\u010dun Luke Koper izginil, poglabljajo se plovne poti, same ladje pri plovbi dvigajo mulj in v bistvu s tem stvari, ki so na morskem dnu, prihajajo v vodni stolpec in se \u0161irijo po morju; to so pomembni vplivi na morsko okolje, ki so \u0161kodljivi oziroma negativno vplivajo. Dejstvo seveda je, da se je \u010dlovek odlo\u010dil, da bi pristani\u0161\u010de v ta prostor umestil, odgovorno ravnanje pa bi bilo, da se te negativne vplive sku\u0161a spraviti na minimum. Morali bi si znati postaviti meje, do kod bomo \u0161li in do kje nikakor ne smemo.\u00ab<\/p>\n
Vsega seveda ni mogo\u010de imeti \u2013 tovornega ladijskega prometa, industrijskih obratov, zelenega turizma in spodbudnega okolja za doma\u010dine. Nekatere dejavnosti so si v konfliktu, imajo posledice in okolje pa nanje reagira. Pogosto se pozablja tudi na doma\u010dine, ki ob vseh drugih interesih, povezanih z morjem,\u00a0imajo pravico do \u00bbsvojega\u00ab dela obale.\u00a0<\/p>\n
Sporno podalj\u0161anje pomola kar za 830 metrov<\/p>\n
Z balastnimi vodami in na trupih tovornih ladij je v slovensko morje pri\u0161lo veliko tujerodnih organizmov, ki so \u0161kodljivi.\u00a0Luka Koper pa z nekaterimi svojimi idejami lokalno prebivalstvo \u0161e dodatno razburja.<\/p>\n
Ankaranski \u017eupan Gregor Strm\u010dnik je namre\u010d razkril na\u010drte Luke Koper za podalj\u0161anje drugega pomola, ki vklju\u010dujejo gradnjo 830 metrov dolgega podalj\u0161ka in privezov za tankerje. To je spro\u017eilo ostro nasprotovanje ob\u010dine Ankaran, ki opozarja na ekolo\u0161ko gro\u017enjo Koprskemu zalivu in grozi s to\u017ebo.<\/p>\n
Prvi biolog je prepri\u010dan, da bi morala Luka Koper razmisliti tudi o optimiziranju svojega delovanja in se ne samo \u0161iriti v prostoru.<\/p>\n
Doktor Borut Mavri\u010d je v pogovoru, ki ga je vodila novinarka Suzana Kos, med drugim le razkril, kje na slovenski obali se sam ne bi kopal kot turist. Tudi na nekaterih delih hrva\u0161ke obale opa\u017ea poslab\u0161anje kakovosti vode, razlog pa\u00a0niso samo fekalni izpusti, pa\u010d pa tudi ribogojnice.<\/p>\n
Te so naravi veliko bolj \u0161kodljive od \u0161kolj\u010di\u0161\u010d. \u0160koljk namre\u010d ni treba hraniti, ribe pa je, poleg tega se pogosto dogaja, da jim dodajajo antibiotike\u00a0–\u00a0vse to pa vpliva na stanje morja.<\/p>\n
Povedal\u00a0je med drugim tudi, kje so re\u010dni prod na Obali, ki je v slovenskem morju\u00a0tujek, v vodo nasuli na sporen oziroma \u00bbdivji\u00ab na\u010din in s tem vplivali na naravni habitat. Zakaj nasprotuje umetnim podvodnim grebenom? Kaj je letos z meduzami, katera vrsta\u00a0tujerodnih \u017eelatinaskih \u017eivalskih oblik se je prilagodila hladnej\u0161emu okolju slovenskega morja. To je bilo \u0161e ne tako davno nazaj zaradi mrzlih zim precej za\u0161\u010diteno, tropske tujerodne vrste se tukaj niso mogle ustaliti. Zdaj je la\u017eje. Na\u0161e morje se zelo spreminja, veliko toplej\u0161e je. Povedal je \u0161e, zakaj je hrva\u0161ko morje na pogled kristalno\u00a0in kaj je z ribami? So izginile?\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"S poletjem in po\u010ditnicami se interes za morje in dogajanje v njem pove\u010da. Kako je z meduzami, kako…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":149706,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[39922,7646,26288,2568,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-149705","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-borut-mavric","tag-morje","tag-morska-bioloska-postaja-piran","tag-obala","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116866854900783135","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/149705","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=149705"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/149705\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/149706"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=149705"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=149705"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=149705"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}