{"id":150364,"date":"2026-07-06T05:53:12","date_gmt":"2026-07-06T05:53:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/150364\/"},"modified":"2026-07-06T05:53:12","modified_gmt":"2026-07-06T05:53:12","slug":"zivljenje-svoboda-zasledovanje-srece-in-rasizem-v-zgodovini-zda","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/150364\/","title":{"rendered":"\u017divljenje, svoboda, zasledovanje sre\u010de \u2026 in rasizem v zgodovini ZDA"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ameri\u0161ka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAmeri\u0161ka zastava. Foto: EPA<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Zgodovinskega pomena tega dejanja skoraj ni mogo\u010de preceniti. Jasno, s sprejetjem Deklaracije so se rodile Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike, \u017ee dolgo in \u0161e vedno prva velesila modernega sveta. Je pa tu seveda treba nemudoma dodati, da je ta dokument precej ve\u010d kot le izraz volje dotedanjih podlo\u017enikov britanske krone po osamosvojitvi, po ustanovitvi lastne dr\u017eave. Ko so namre\u010d pisali svojo Deklaracijo, so njeni avtorji \u2013 med njimi velja na prvem mestu omeniti Thomasa Jeffersona, ki je spisal levji dele\u017e besedila \u2013 svojo drzno, tvegano odlo\u010ditev za upor zoper britansko krono pred doma\u010do in svetovno javnostjo utemeljili tudi z moralno-filozofskimi argumenti, ki se \u0161e zdaj, \u010detrt tiso\u010dletja pozneje, berejo kot nenavadno mo\u010dna, navdihujo\u010da strnitev najbolj svetlih upanj, najbolj smelih razsvetljenskih predstav o \u010dloveku in njegovi zmo\u017enosti, da si ustvari t\u00e1ko dru\u017ebenopoliti\u010dno skupnost, t\u00e1ko dr\u017eavo, ki bo na ravni slehernikovega inherentnega dostojanstva. S tega vidika se zdi posebej pomenljiv tale \u2013 drugi \u2013 stavek Deklaracije: “Te resnice \u0161tejemo za samorazvidne: da so vsi ljudje ustvarjeni enakopravni; da jih je Stvarnik obdaril z nekaterimi neodtujljivimi pravicami, med katerimi so \u017eivljenje, svoboda in prizadevanje za sre\u010do.”<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Misel, da smo si vsi ljudje enakopravni, da ima vsak med nami pravico v svobodi iz svojega \u017eivljenja nekaj narediti, je slej ko prej eden velikih, trajnih prispevkov Zahoda v zakladnico \u010dlove\u0161ke civilizacije. To je pa\u010d misel, ki je vsaj implicitno vgrajena v temelje gibanj za pravice delavcev in \u017eensk in temnopoltih in istospolnih ter, jasno, zatiranih narodov \u2013 pa naj gre za nas, Slovence ali \u2013 zakaj pa ne \u2013 za Vietnamce, ki so, kako ironi\u010dno, mo\u010d oziroma resni\u010dno univerzalni domet idej ameri\u0161kih ustanovnih o\u010detov po svoje potrdili v brutalni vojni z nikomer drugim kakor prav z vojsko Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike.<\/p>\n

Ameri\u010dani so danes torej povsem upravi\u010deno ponosni na svojo Deklaracijo o neodvisnosti, a kakor \u017ee omenjeni primer vietnamske vojne zgovorno dokazuje, sami nikakor niso vselej upo\u0161tevali duha, vpisanega v svoj ustanovni dokument. Seveda lahko re\u010demo, da v \u010dlove\u0161ki zgodovini ni svetnikov, da, druga\u010de re\u010deno, nih\u010de ne more biti vselej na ravni idealov, postavljenih tako visoko, kakor jih postavlja Deklaracija. Prav tako lahko re\u010demo, da si \u0161tevilni Ameri\u010dani in Ameri\u010danke \u017ee od vsega za\u010detka prizadevajo, da bi se dru\u017ebenopoliti\u010dni in ekonomski pogoji za \u017eivljenje v njihovi dr\u017eavi \u010dim bolj pribli\u017eali duhu, ki sicer preveva Deklaracijo o neodvisnosti. Vseeno pa se velja tudi vpra\u0161ati, zakaj so v tem smislu \u017ee 250 let precej neuspe\u0161ni.<\/p>\n

Zakaj in od kod su\u017eenjstvo, indijanski rezervati, rasizem, segregacija in \u2013 prav nedavno \u2013 ICE? Velja se pa\u010d vpra\u0161ati, zakaj je bilo Ameri\u010dank in Ameri\u010danov, katerih upravi\u010denost do \u017eivljenja, svobode in zasledovanja sre\u010de je bila v resnici priznana in spo\u0161tovana, v zgodovini slej ko prej manj od vseh onih, ki teh pravic niso videli drugje kot le na papirju?<\/p>\n

<\/p>\n

Seznam ameri\u0161kih grehov je dolg, a Bla\u017e Kosovel, doktor kulturnih \u0161tudij, sourednik revije Razpotja in avtor knjige Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo, pravi, da se temna plat sicer ble\u0161\u010de\u010de ameri\u0161ke zgodovine nikakor ne za\u010denja z usodnim 4. julijem 1776 in da imajo \u0161tevilne te\u017eave, s katerimi se Zdru\u017eene dr\u017eave zdaj spopadajo \u017ee 250 let, svoje korenine pravzaprav v 18. in celo 17. stoletju, v \u010dasu evropske kolonialne oblasti torej. Ob tem Kosovel opozarja, da moramo biti prav posebej pozorni na posebnosti britanskega pristopa h kolonialnemu osvajanju Severne Amerike. “Ko se \u0160panija, Portugalska in pozneje tudi Francija lotijo kolonizacije, krona financira odprave. V primeru Anglije in \u0161e prej Nizozemske se pa lotijo koloniziranja na zasebno pobudo.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Thomas
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tThomas Jefferson. Foto: Wikipedia<\/p>\n

Razlika je pa\u010d v tem, da angle\u0161ka kraljevina ni bogata. Elizabeta in poznej\u0161i kralji izdajo le patente, se pravi nekak\u0161na dovoljenja za kolonizacijo, projekt pa v praksi prepustijo samim ljudem, ki odhajajo v Severno Ameriko. Pomembno pa je tudi vedeti, dodaja Kosovel, da so kolonije, ki jih Angle\u017ei vzpostavijo na karibskih otokih, precej bolj dobi\u010dkonosne od tistih na celini. “Barbados in drugi otoki na za\u010detku proizvedejo ve\u010d bogastva kot celotna Severna Amerika. Tam so planta\u017ee sladkornega trsa in Angle\u017ei s sladkorjem najprej osvojijo Anglijo, potem pa \u0161e Evropo. V Severni Ameriki pa je ve\u010dji problem, ker dejansko ni takoj jasno, kaj to\u010dno bi tam sploh sadili oziroma pridelovali. No, po mnogo letih iskanja je prva industrijska rastlina oziroma polj\u0161\u010dina, s katero nazadnje za\u010dnejo slu\u017eiti, tobak, pozneje pa pride \u0161e bomba\u017e. Zanimivo je torej, da se angle\u0161ka kolonizacija za\u010dne z izva\u017eanjem mamil v Evropo, s sladkorjem in tobakom.”<\/p>\n

Prva koko\u0161, ki v britanskih severnoameri\u0161kih kolonijah nese zlata jajca, je torej planta\u017ena pridelava tobaka. Toda tu se hitro zastavi neprijetno vpra\u0161anje; kdo natanko naj bi si na teh planta\u017eah zavihal rokave in delal? Lastniki, ki so v pomembni meri prihajali iz vrst britanskega plemstva, vsekakor ne. Kdo torej? “Ve\u010dina najprej pomisli na temnopolte oziroma Afri\u010dane. Ampak posebnost angle\u0161ke kolonizacije je v tem, da Anglija ne za\u010dne kolonizirati najprej Amerike, ampak pred tem de facto kolonizira \u017ee Irsko. Irska kolonizacija in prevlada protestantizma nad katoli\u0161tvom sta, kot se re\u010de, ‘blueprint’, sta na\u010din, kako se lotijo potem stvari v Ameriki. In tudi prvi su\u017enji, ki pridejo v Ameriko, so Irci. Prva ladja s temnopoltimi su\u017enji iz podsaharske Afrike pride \u0161ele pozneje. Prej so tam Irci. In na za\u010detku je tudi ve\u010d Ircev kot Afri\u010danov,” odgovori Kosovel.<\/p>\n

Poleg tega pa obstaja \u0161e ena posebna kategorija ljudi, ki pridejo garat v kolonije v Severni Ameriki. To so t. i. pogodbeni slu\u017eabniki, v angle\u0161\u010dini ‘indentured servant’. Bla\u017e Kosovel razlo\u017ei: “Ti slu\u017eabniki v zameno za \u010dezoceansko potovanje brez pla\u010dila delajo za enega gospodarja od sedem do 14 let, in \u010de pre\u017eivijo, dobijo svoj kos zemlje. \u0160tevilni od njih so \u0161li, ker niso imeli nobene druge mo\u017enosti. Moramo namre\u010d vedeti, da se prav tisti \u010das na Otoku vzpostavlja kapitalizem in z ograjevanjem posesti v Angliji, ko kmetje izgubijo nekdanjo mo\u017enost dostopa srenjske zemlje in do gozdov, ki se pa\u010d privatizirajo, so \u0161tevilni pode\u017eelani pravzaprav izgnani v mesta. Tako v bistvu postanejo odve\u010dni ljudje. In \u010de se ti ljudje, ki so na neki na\u010din pregnani iz svojih tradicionalnih vasi, klatijo, jih kazensko preganjajo. Za vse te so ladje, ki plujejo v Severno Ameriko, pravzaprav edina mo\u017enost za bolj\u0161o prihodnost. No, ti pogodbeni slu\u017eabniki, ko enkrat pridejo v britanske kolonije na ameri\u0161ki strani Atlantika, tisto pot s svojim delom sicer odpla\u010dajo \u017ee v nekaj mesecih, ampak oni tega ne vedno in delajo, kot re\u010deno, leta in leta. Zanimivo: \u010de ste zemlji\u0161ki posestnik in imate su\u017enja, morate skrbeti zanj, saj je va\u0161a last, va\u0161a dolgoro\u010dna nalo\u017eba. \u010ce pa nekdo dela za vas brez pla\u010dila od sedem do 14 let, potem pa ne ve\u010d, je v va\u0161em interesu, da ga v teh letih \u010dim bolj iz\u017eamete. Tako da je med temi pogodbenimi slu\u017eabniki izjemno majhno \u0161tevilo ljudi, ki sploh pre\u017eivijo do konca. Mnogo tistih, ki nekako le pre\u017eivijo, se vrne v Evropo. In tako zgodovinarji ocenjujejo, da naj bi na koncu le okoli 10 odstotkov teh ljudi dobilo svojo zemljo.”<\/p>\n

Na samem za\u010detku torej su\u017eenjstvo na tleh dana\u0161njih Zdru\u017eenih dr\u017eav ni bilo utemeljeno na predstavah o rasni superiornosti oziroma inferiornosti. Su\u017enji so bili tako beli kakor \u010drni in tisti pogodbeni delavci, ki so v upanju na svoj kos zemlje na planta\u017eah brez pla\u010dila garali od sedem do \u0161tirinajst let, so bili sami pogosto Angle\u017ei \u2013 prav kakor lastniki planta\u017e torej. \u0160e ve\u010d; trdo delo je med vsemi temi skupinami izkori\u0161\u010danih precej hitro zabrisalo razlike in ustvarjalo to, kar bi danes menda imenovali razredna zavest ali celo razredna solidarnost. To pa je s\u010dasoma privedlo do enega najpomembnej\u0161ih, za razvoj poznej\u0161ih Zdru\u017eenih dr\u017eav tudi najusodnej\u0161ih dogodkov, do danes ve\u010dinoma pozabljenega upora Nathaniela Bacona. <\/p>\n

“Prvi veliki in pomemben upor ni\u017ejih razredov se je zgodil leta 1676 v Virginiji, znan je kot Baconov upor. Nathaniel Bacon sicer ni bil su\u017eenj, bil je mali posestnik, eden tistih, ki so \u017eiveli na skrajnem zahodnem robu kolonije, kjer so bili kolonisti nenehno na udaru indijanskih ljudstev, medtem ko so imeli bogatej\u0161i posestniki svoje planta\u017ee bolj na vzhodu, bli\u017eje morju, kjer so bili varnej\u0161i pred staroselci. Ko govorimo o tem, komu pripade katera zemlja, imamo torej \u0161e vedno hierarhije, \u0161e vedno je pomembno, koliko ima kdo denarja, ugleda, vpliva. Kakor koli \u017ee, zanimivo je, da se iz nezavidljivega polo\u017eaja majhnih, revnej\u0161ih posestnikov z zahoda Virginije izcimi velik upor, kjer se zdru\u017eijo \u010drnci, belci, pravzaprav vsi delavci. Bacon je mali posestnik, ki mu nekako uspe v svojem uporu zdru\u017eiti frustracijo vseh izkori\u0161\u010danih. \u010ceprav se je vse skupaj za\u010delo kot upor malih zemlji\u0161kih posestnikov, se mu pridru\u017eijo tudi tisti brez lastnine. Ta upor preraste v tako veliko zadevo, da na koncu po\u017egejo glavno mesto Jamestown,” razlo\u017ei Kosovel.<\/p>\n

Pri zatrtju upora mora posredovati angle\u0161ka vojska in elita v nastali situaciji prepozna zase zlove\u0161\u010d znak. \u010ce se namre\u010d ljudje, ki so tako ali druga\u010de \u2013 ali mezdno ali su\u017eenjsko \u2013 v lasti najbogatej\u0161ih, vendarle povezani, zdru\u017eeni, so lahko zelo mo\u010dni in lahko u\u010dinkovito delujejo proti njihovim interesom. Iz tega spoznanja je vzniknila potreba po tem, da pripadniki elit razbijejo to potencialno koalicijo izkori\u0161\u010danih. Natanko tukaj je treba iskati za\u010detke tistega, kar poznamo danes pod imenom rasizem, \u0161e pravi Kosovel. “Temeljna poanta tukaj je, da su\u017eenjstvo ni posledica rasizma, ampak je rasizem posledica su\u017eenjstva. Rasizem, ki pravi, da so nekatere rase inherentno ve\u010dvredne od drugih in da sobivanje med ljudmi razli\u010dnih ras ni zares mogo\u010de, je namre\u010d oblika utemeljevanja in upravi\u010devanja su\u017eenjstva.”<\/p>\n

Tak rasizem je, skratka, ideolo\u0161ka operacija, ki naj zabije klin med izkori\u0161\u010dane in prepre\u010di oblikovanje koalicije, ki bi lahko ogrozila dru\u017ebenopoliti\u010dne privilegije in bogastvo lastnikov planta\u017e, lastnikov kapitala. Pri tem pa nenadoma ogro\u017eeni ameri\u0161ki eliti pridejo prav ideje, ki so se od konca 15. stoletja dalje oblikovale v \u0160paniji, in ideje, ki so se sredi 16. stoletja oblikovale v Angliji. V prvem primeru so bili to koncepti o dedni ne\u010distosti krvi, ki so \u0161panskim oblastem pomagali marginalizirati, izgnati ali razlastniniti iberske Jude, v drugem primeru pa so bile to predstave o inherentni neciviliziranosti oz. barbarskosti irskih katoli\u010danov, ki so jih razvili na dvoru dinastije Tudor, ko je \u0161lo za kolonialno podreditev “smaragdnega otoka”.<\/p>\n

Je pa tu seveda treba dodati, da so bili pripadniki elit tako v britanskih kolonijah v Severni Ameriki kakor tudi pozneje, v \u017ee samostojnih Zdru\u017eenih dr\u017eavah precej iznajdljivi, ko je \u0161lo za oblikovanje novih in novih rasisti\u010dnih diskurzov, ki so bogatim pomagali ostati bogati. Irena \u0160umi, predavateljica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki se znanstveno posve\u010da preu\u010devanju antropologije nacionalizma, rasizma in antisemitizma, govori o tem, da so nekateri Ameri\u010dani bojazen za svoj materialni interes perfidno preoblekli v na videz \u010dlovekoljuben diskurz, v nekak\u0161en rasisti\u010dni humanizem.<\/p>\n

“To, da je su\u017eenjstvo lahko obstalo v tej obliki do dr\u017eavljanske vojne, je bila domnevno humanisti\u010dna apologija. Temnopolti ljudje so sicer lahko, tako kot staroselci, plemeniti divjaki \u2013 sijajni lovci, stezosledci in podobno \u2013, vendar posedujejo neko posebno otro\u010djost, nekaj, kar je podobno otro\u0161kosti. In, seveda, razumen \u010dlovek za otroke skrbi. Izraz za su\u017eenjstvo na ameri\u0161kem Jugu je bil ‘domestic institution’, doma\u010da ustanova, kjer se je za te domnevno infantilne ljudi skrbelo, da sami sebi ne bi delali \u0161kode. Obstajala je namre\u010d lo\u010dnica med tistimi, ki imajo lastnino in so torej inteligentni ter zatorej tudi na vrhu piramide \u010dlove\u0161tva, in vsemi drugimi, ki \u017eivijo v egalitarnih skupnostih. Ti drugi so, kot re\u010deno, lahko plemeniti, lahko so zvesti, lahko imajo sijajne zna\u010daje, ampak ker ne poznajo koncepta zasebne lastnine, o\u010ditno posedujejo nepremagljivo otro\u010djost, zaradi \u010desar jih je treba vzeti pod za\u0161\u010dito. Tako so upravi\u010devali in opravi\u010devali institucijo su\u017eenjstva.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kip
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKip svobode. Foto: EPA<\/p>\n

Spet druga\u010dno opravi\u010dilo pa so po besedah Bla\u017ea Vre\u010dka Ilca, predavatelja na katedri za teoretsko-analitsko politologijo ljubljanske fakultete za dru\u017ebene vede, sicer pa strokovnjaka za ameri\u0161ki politi\u010dni sistem in za tamkaj\u0161nji rasizem, lahko na\u0161li vsi tisti Ameri\u010dani, ki jih je s posebnim ponosom navdajala Deklaracija o neodvisnosti. Natanko tisti dokument torej, ki naj bi na na\u010delni ravni predstavljal enega izmed najbolj smelih in navdihujo\u010dih izrazov vere v temeljno enakost vseh ljudi, vsega \u010dlove\u0161tva. A \u010de to vendarle dr\u017ei, tedaj se moramo vpra\u0161ati, kako je bilo Deklaracijo mogo\u010de uporabiti za zagovor su\u017eenjstva. Bla\u017e Vre\u010dko Ilc o tem paradoksu: “Ameri\u0161ki ustanovni o\u010detje so sami sebe videli kot su\u017enje v odnosu do britanskega imperija, do britanske krone, saj je monarhi\u010dna oblast omejevala \u017eeljo kolonistov po tem, da bi se \u0161irili dlje proti zahodu Severne Amerike. No, ti ljudje so si svojo svobodo potem izborili z uporom. In to\u010dno to jim je, posledi\u010dno, dalo \u0161e eno legitimacijo, kako upravi\u010diti su\u017eenjstvo, \u010de\u0161 mi, beli kolonisti, smo se tem, ki nas tla\u010dijo, uprli, \u010drnska oziroma zasu\u017enjena populacija se pa ni. To seveda ne dr\u017ei, \u010drnci so se upirali na vsakem koraku, a bele elite so to neprijetno dejstvo kratko malo potisnile v slepo pego.”<\/p>\n

\u0160e pozneje pa so vsem tistim, ki so bili zainteresirani za reprodukcijo dru\u017ebenih razmerij neenakosti s pomo\u010djo rasisti\u010dne ideologije, prisko\u010dili na pomo\u010d tudi nekateri izobra\u017eenci. Ti so v svojih pisanjih spretno posnemali govorico znanosti, da bi navsezadnje lahko utemeljili, zakaj naj bi bili belci \u2013 \u0161e zlasti odrasli beli mo\u0161ki \u2013 pa\u010d nujno in vselej ve\u010dvredni od vseh drugih. “Lewis Henry Morgan je v 70. letih 19. stoletja objavil znamenito knjigo, kjer je celotno \u010dlove\u0161tvo razvrstil po barvi. Morganov britanski sodobnik, James Fraser, je takrat rekel: ‘Bolj kot je ko\u017ea svetla, vi\u0161ji je intelekt. In obratno.’ Ta barvna lestvica je postala to, s \u010dimer se \u0161e danes spopadamo, in sicer tak klasi\u010den biolo\u0161ki rasizem. Tu je sicer treba priznati, da prav vsaka patriarhalna hierarhi\u010dna dru\u017eba ljudi razdeli v tovrstne kategorije \u2013 pa naj bo to po barvi ali po kasti ali po \u010demer koli \u017ee. Smisel tega je v tem, da se je vsakdo prisiljen boriti za svoj relativni dru\u017ebeni polo\u017eaj. No, ameri\u0161ko 19. stoletje je imelo to barvno lestvico, ki je bila ‘znanstveno’ podprta. Vseeno pa ne gre spregledati, da je po drugi strani med Ameri\u010dani obstajalo prepri\u010danje, da se bodo vsi pri\u0161leki v Zdru\u017eene dr\u017eave zlili v enotno maso \u010dlove\u0161tva, t. i. talilni lonec. Talilni lonec je ideologija, ki jo \u0161e danes sli\u0161ite pri kak\u0161nih starej\u0161ih senatorjih, tako mogo\u010dna utopija je to bila,” pove Irena \u0160umi. <\/p>\n

A kako naj bi talilni lonec pravzaprav deloval, \u010de pa \u0160umi po drugi strani priznava, da so bili v o\u010deh ameri\u0161kih vi\u0161jih dru\u017ebenih razredov tudi revni priseljenci iz Evrope razdeljeni na bolj pa tudi precej manj za\u017eelene? “Slovenci, ki so v razli\u010dnih ekonomskih krizah odhajali v ve\u010d valovih z ladjami v Ameriko, so bili kot Slovani zelo na dnu tovrstnih lestvic. V nekem obdobju je obstajal organiziran predsodek proti Ircem. \u017daljivka za Irce je bila ‘Paddy’, predsodek je bil, da so kar naprej pijani in da so nezanesljivi delavci. Nemci, Nizozemci in drugi, ki so se razporedili po severu ZDA, pa so \u0161e danes objekt neke nezlohotne folklore. Biti Norve\u017ean po rodu ima v ameri\u0161kem pojmovanju kve\u010djemu nekatere komi\u010dne konotacije. No, priseljenci angle\u0161kega porekla, ki so na za\u010detku ve\u010dinoma prihajali v dana\u0161njo Pensilvanijo, so bili pa zelo cenjeni. To je bila t. i. za\u017eelena bela migracija. Tovrstne preference glede migracije so stalnica in segajo tudi \u0161e v na\u0161 \u010das.”<\/p>\n

\u010ce povzamemo: najbolj za\u017eeleni so bili predvsem migranti iz same Anglije. Tudi Nordijce, Nizozemce in Nemce so sprejemali \u0161e z razmeroma \u0161iroko odprtimi rokami, Italijani, Judje in raznorazni Slovani od Poljakov do Slovencev so bili \u017ee hudo sumljivi, no, na samem dnu evropske priseljenske hierarhije pa so bili najbr\u017e Irci. Ti so, kot pripoveduje Bla\u017e Vre\u010dko Ilc, celo veljali za nekak\u0161ne “bele opice”. Pa vendar so vsi ti priseljenci evropskih korenin s\u010dasoma lahko ukrenili to in ono, da so si s\u010dasoma le izborili svoj prostor pod ameri\u0161kim soncem.<\/p>\n

“Dehumanizacija in izklju\u010devanje Ircev se preneseta iz angle\u0161kega konteksta oziroma iz \u010dasa angle\u0161ke kolonizacije Irske, obstajala je pa\u010d ideja Ircev kot belih opic v smislu manjvrednih in inferiornih populacij, ki pa se jim potem med razvojem njihove skupnosti v ameri\u0161kem kontekstu in seveda tudi z lastnim politi\u010dnim delovanjem \u2013 od agitiranja do tudi uporabe razli\u010dnih rasisti\u010dnih tehnik, diferenciacij v primerjavi z drugimi \u2013 uspe vzpostaviti kot del polnopravne ameri\u0161ke kulture,” razlo\u017ei Bla\u017e Vre\u010dko Ilc.<\/p>\n

Rasisti\u010dna tehnika, ki se je oprimejo \u0161tevilni Irci, je ta, da se oprimejo poklica policaja. Oni so tisti, ki varujejo pripadnike elit, njihovo premo\u017eenje in njihova \u017eivljenja. To pa jim prav po\u010dasi tudi odpira vrata v dru\u017ebeno \u017eivljenje, ki jim omogo\u010da vzpon po dru\u017ebeni lestvici. O tem procesu je v 90. letih 20. stoletja zelo zanimivo knjigo \u2013 Kako so Irci postali belci \u2013 napisal ameri\u0161ki zgodovinar Noel Ignatiev.<\/p>\n

Vse zapisano precej dobro pojasnjuje, zakaj se rasisti\u010dne ideje in koncepti v Zdru\u017eenih dr\u017eavah tako vztrajno ohranjajo pri \u017eivljenju. Ne gre namre\u010d za to, da bi bili milijoni navadnih Ameri\u010dank in Ameri\u010danov \u017ee kar po naravi zlobni, zakrknjeni rasisti. Ne; gre pa\u010d za to, da se natanko z reproduciranjem rasisti\u010dnega mi\u0161ljenja in vedenja vis-\u00e0-vis staroselcev in \u010drncev lahko potomci priseljencev iz Evrope s\u010dasoma prebijejo do statusa pravih, resni\u010dnih belcev, s katerim je pa\u010d implicitno povezana mo\u017enost dostopa do vsaj nekaterih ekonomskih prilo\u017enosti in politi\u010dnih pravic, ki jih sicer u\u017eivajo pripadniki ameri\u0161ke anglo-saksonske elite. No, hrbtna stran takega funkcioniranja ameri\u0161ke dru\u017ebene strukture pa je slej ko prej ta, da \u010drnci so na dnu dru\u017ebenih hierarhij in da morajo tam tudi in perpetuo ostajati.<\/p>\n

Pa vendar ne moremo spregledati, da se je celo za temnopolte Ameri\u010danke in Ameri\u010dane v po\u010dasnem teku let to in ono spremenilo opazno na bolje. Ob koncu dr\u017eavljanske vojne je bil, na primer, sprejet 13. amandma k ustavi, ki je prepovedal su\u017eenjstvo v Zdru\u017eenih dr\u017eavah. Vrhovno sodi\u0161\u010de je leta 1954 prepovedalo rasno segregacijo, kongres pa je \u0161e enajst let pozneje sprejel zakon, ki je celo v ju\u017enih dr\u017eavah \u010drncem omogo\u010dil udele\u017ebo na volitvah. Vse to dovolj zgovorno ka\u017ee, da so v ZDA ves \u010das obstajali pogumni, kriti\u010dni in anga\u017eirani glasovi, ki se niso strinjali z delovanjem dru\u017ebenopoliti\u010dnih in ekonomskih institucij, utemeljenih na rasizmu.<\/p>\n

V oddaji Intelekta lahko prisluhnete tudi dogodkom iz sodobnosti, na primer, kako so agentje ameri\u0161ke zvezne slu\u017ebe ICE, pristojne za nadzor nad priseljevanjem, carino in prepre\u010devanje \u010dezmejnih kaznivih dejanj, po ameri\u0161kih velemestih lovili sicer nezakonite, a za delovanje ameri\u0161kega gospodarstva tudi \u010disto nepogre\u0161ljive priseljence.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u017divljenje, svoboda, zasledovanje sre\u010de \u2026 in rasizem v zgodovini ZDA<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ameri\u0161ka zastava. Foto: EPA Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Zgodovinskega pomena tega dejanja skoraj ni mogo\u010de…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":150365,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[2954,40047,37,38,64,3309,63,40048,5150],"class_list":["post-150364","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-rasizem","tag-slovanski-migranti","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-svoboda","tag-world","tag-zasledovanje-srece","tag-zivljenje"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116871483013461253","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/150364","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=150364"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/150364\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/150365"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=150364"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=150364"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=150364"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}