{"id":151055,"date":"2026-07-06T17:41:11","date_gmt":"2026-07-06T17:41:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/151055\/"},"modified":"2026-07-06T17:41:11","modified_gmt":"2026-07-06T17:41:11","slug":"ah-ta-leta-zbor-ki-povezuje-generacije-100-let-akademskega-pevskega-zbora-tone-tomsic","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/151055\/","title":{"rendered":"Ah, ta leta: zbor, ki povezuje generacije – 100 let Akademskega pevskega zbora Tone Tom\u0161i\u010d"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Breda
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBreda Mastnak Groth in Aleksander \u010cuk Krevh. Foto: Televizija Slovenija\/zajem zaslona<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Je trenutek, ko posamezni glas izgubi svojo osamljenost in postane del ne\u010desa ve\u010djega \u2013 harmonije, ki je ne ustvarja popolnost posameznika, temve\u010d zaupanje med ljudmi. Vsak vdih je skupen, vsak ton prepleten z drugim, vsaka skladba pa zgodba o tem, da je lepota najve\u010dja takrat, ko se razli\u010dni glasovi zdru\u017eijo v eno.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Ko Akademski pevski zbor Tone Tom\u0161i\u010d praznuje sto let, ne praznuje le izjemnega jubileja. Praznuje stoletje glasov, ki so skupaj dokazovali, da petje ni le umetnost, temve\u010d na\u010din, kako ljudje gradijo skupnost, ohranjajo kulturno dedi\u0161\u010dino in drug v drugem vedno znova odkrivajo nekaj najlep\u0161ega \u2013 \u010dlove\u0161ko bli\u017eino. V dr\u017eavi, kjer prepeva okoli 80.000 ljudi v pribli\u017eno 3000 pevskih zborih, je sto let neprekinjenega delovanja izjemen dose\u017eek. Tak jubilej uspe le pe\u0161\u010dici zborov, ki ne predstavljajo le glasbene odli\u010dnosti, temve\u010d tudi pomemben del slovenske kulturne in narodne identitete.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tOddaja Ah, ta leta je na sporedu ob 17.15 na TV SLO 1.<\/p>\n

“Akademski pevski zbor Tone Tom\u0161i\u010d se nedvomno vseh 100 let uvr\u0161\u010da v sam vrh slovenskega zborovstva. France Marolt je ob ustanovitvi leta 1926 postavil temu akademskemu zboru, nastalem iz \u0161tudentov novonastale Univerze v Ljubljani, izjemno visoke cilje. Eden od njih je bil, da mora biti zbor v ponos najprej univerzi, potem dr\u017eavi in seveda vsem preostalim zborom v dr\u017eavi. In ta cilj zbor dosega \u017ee 100 let,” o pomenu APZ-ja pove muzikologinja Simona Moli\u010dnik. Akademski pevski zbor Univerze v Ljubljani je bil leta 1926 ustanovljen kot mo\u0161ki pevski zbor. Po znamenitem koncertu decembra 1941 v Unionski dvorani so italijanski okupatorji zbor pod vodstvom Franceta Marolta razpustili in za\u010del se je kulturni molk. Znova je me\u0161ani zasedbi zbor za\u010del delovati leta 1946, poimenoval se je po nekdanjem Maroltovem pevcu in narodnem heroju Tonetu Tom\u0161i\u010du. Zbor so vodili najuglednej\u0161i slovenski zborovodje, poleg Franceta Marolta \u0161e Marij Kogoj, Radovan Gobec, Niko \u0160tritof, Janez Bole, Lojze Lebi\u010d, Marko Munih, Jo\u017ee F\u00fcrst in drugi. Od leta 2021 ga vodi Rahela Duri\u010d.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Akademski
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAkademski pevski zbor Tone Tom\u0161i\u010d. Foto: Televizija Slovenija\/zajem zaslona<\/p>\n

“Vse APZ-jevske sezone so res napolnjene s koncerti, leto\u0161nja, jubilejna, pa \u0161e posebej. V tej sezoni smo imeli \u017ee turnejo petih koncertov po Sloveniji, na katerih smo predstavili zelo razgiban program, ki je vseboval tako ljudske pesmi kot tudi sodobnej\u0161e. Snemali smo tudi novo zgo\u0161\u010denko, ob stoletnici izdajamo tudi zbornik, ki bo dal vpogled v stoletno zgodovino na\u0161ega zbora. Glavni in osrednji dogodek jubilejnega leta pa bo prav gotovo koncert 3. oktobra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer bomo nastopili skupaj z nekdanjimi APZ-jevci, tako da bo na odru v nekem trenutku pribli\u017eno 400 nastopajo\u010dih, \u010desar se izredno veselimo,” o dejavnosti zbora spregovori Aleksander \u010cuk Krevh, predsednik APZ-ja Tone Tom\u0161i\u010d. Zbor APZ ni samo poustvarjalec, ampak tudi usmerjevalec razvoja zborovskega petja na Slovenskem in pobudnik nastanka novih skladb. Med \u0161tevilnimi skladatelji omenimo Jakoba Je\u017ea, Lojzeta Lebi\u010da, Alda Kumarja, Ambro\u017ea \u010copija in Nano Forte. Zbor je svojo kakovost dokazal tudi z zmagami na \u0161tevilnih tekmovanjih, med drugim je dvakrat osvojil veliko zborovsko nagrado Evrope, zato so ob zborovodjih za odli\u010dne uspehe zaslu\u017eni tudi znanje in navdu\u0161enje vsakokratne generacije pevcev.<\/p>\n

Morda zato zbor ni nikoli le glasbeni sestav. Je skupnost. Je dom. Je kraj, kjer mladi od starej\u0161ih podedujejo ve\u010d kot note \u2013 podedujejo tradicijo, spo\u0161tovanje do slovenske pesmi in ob\u010dutek pripadnosti, ki ga \u010das ne izbri\u0161e. Kdor je enkrat pel v zboru, ve, da iz njega nikoli zares ne odide. Ostane del velikega zbora spominov, ljudi in pesmi, ki se prena\u0161ajo iz roda v rod. “Ko enkrat postane\u0161 APZ-jevec, si APZ-jevec za vedno! Mi, nekdanji \u010dlani APZ-ja Tone Tom\u0161i\u010d, smo \u0161e danes v prijateljskih odnosih in zelo povezani, in to nekateri \u017ee kar 60 let. Petje v tem zboru je bil vedno pomemben vidik na\u0161ega \u017eivljenja, zato so te pevske vezi skozi leta prerasle v prijateljske,” pove nekdanja \u010dlanica APZ-ja Breda Mastnak Groth. “APZ je res ena posebna skupnost, kjer spozna\u0161 ljudi, ki jih sicer po vsej verjetnosti nikoli ne bi, ker prihajamo z vseh vetrov, z vseh koncev Slovenije, z vseh fakultet Univerze v Ljubljani, pa tudi z drugih. Dvakrat na teden se sre\u010dujemo na vajah in po dveh urah trdega dela se kar ne moremo lo\u010diti in po navadi gremo skupaj \u0161e na pija\u010do. Tudi tam dru\u017eenje po navadi polep\u0161amo s kak\u0161no pesmijo iz na\u0161ega \u017eeleznega repertoarja. To so res prav posebne vezi med nami, za katere upam, da nam jih bo tudi uspelo ohraniti skozi prihodnja desetletja, tako kot so jih pevci iz Bredine generacije,” mo\u010dan duh skupnosti v zboru opi\u0161e Aleksander \u010cuk Krevh.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pevski
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPevski zbor Lipa zelenela je. Foto: Televizija Slovenija\/zajem zaslona<\/p>\n

\u017delja po petju in dru\u017eenju je nekdanje \u010dlane APZ-ja Tone Tom\u0161i\u010d, predvsem tiste iz obdobja druge polovice 60. in 70. let, ko je zbor vodil dirigent Marko Munih, leta 1983 vodila k ustanovitvi zbora Lipa zelenela je. Eden od pobudnikov za ustanovitev in tudi prvi zborovodja zbora je bil Marko Munih: “Pred 43 leti smo bili v najlep\u0161ih letih, vsi z dru\u017einami in polno zaposleni, smo pa nekdanji pevci vedno na\u0161li \u010das in se poklicali ter sre\u010dali bodisi v gostilni Pri \u0161estici ali pri Mraku. In seveda \u2013 vedno so se sre\u010danja prepletala tudi s petjem. Ugotovili smo, da \u0161e vedno lepo zvenimo in tako smo bili presre\u010dni, da je Marko privolil v vodenje zbora, v katerem smo prepevali predvsem ljudske pesmi, uspe\u0161nice iz njegovega obdobja vodenja APZ-ja,” se za\u010detkov zbora Lipa zelenela je spominja Breda Mastnak Groth, \u010dlanica in tudi predsednica zbora.<\/p>\n

Ljudska in umetna zborovska pesem sta stoletja pomagali ohranjati slovenski jezik, kulturo in narodno zavest. Ko zbor zapoje slovensko pesem, ne poustvarja le notnega zapisa, ampak o\u017eivlja zgodovino, spomin in skupne vrednote.<\/p>\n

Danes zbor Lipa zelenela je vodi Jelka Beltram Kova\u010di\u010d. “Seveda nekih visokih ciljev ni, ker so v zboru zbrani starej\u0161i pevci, ki potrebujejo morda malo ve\u010d \u010dasa, da si zapomnijo besedilo, melodijo, potrebnih je ve\u010d ponovitev, toda zaradi njihove \u017eelje in truda, ki ga vlo\u017eijo na vajah in z dobrim sodelovanjem dosegamo visoko kakovost,” vnemo in prizadevnost \u010dlanov zbora opi\u0161e zborovodkinja Jelka Beltram Kova\u010di\u010d.<\/p>\n

Vrhunec sezone in potrditev celoletnega dela za zbor predstavlja vsakokratni letni koncert, ki ga z navdu\u0161enjem sprejema tudi ob\u010dinstvo. Programi zbora so raznovrstni, nastopili so tudi z orkestrom, pripravili tematske koncerte, prevladuje pa slovenska ljudska pesem v priredbah znanih skladateljev. “Na vajah se sre\u010dujemo enkrat na teden, pomembno pa je, da tudi sicer vsak dan pojemo, saj vemo, da smo starej\u0161i in moramo trenirati glasilke. Imam \u017ee 80 let, pa nisem najstarej\u0161a, med nami so tudi 83-, 85-, 86-letniki. Z nami je tudi pevka, ki \u0161teje 88 let in \u0161e krasno poje, ampak vadi vsak dan. Ko sem kot mlada pela \u0161e v APZ-ju, je vsak npr. takoj z lahkoto zapel prvi sopran, zdaj pa se mora\u0161 res dobro najprej upeti, da to dose\u017ee\u0161. Na stara leta je te\u017eko dr\u017eati visoko raven petja, ampak skupaj z na\u0161o dirigentko se zelo trudimo in nam na koncu tudi uspe, da lepo zvenimo,” o delu v zboru navdu\u0161eno pripoveduje Breda.<\/p>\n

Posebna vrednost stoletnega zbora je sre\u010devanje generacij. Nekdanji pevci mlaj\u0161im ne predajajo le spominov, ampak tudi zavedanje, da nosijo odgovornost za nadaljevanje bogate tradicije. Starej\u0161i \u010dlani v mlaj\u0161ih pogosto prepoznavajo enako navdu\u0161enje, kot so ga sami \u010dutili pred desetletji. Veseli jih, da se kljub hitremu tempu \u017eivljenja vedno znova najdejo mladi, pripravljeni ve\u010dere nameniti vajam in konce tedna koncertom ali tekmovanjem. Mlaj\u0161i pa v starej\u0161ih vidijo dokaz, da zbor ni le nekaj prehodnega. Njihove zgodbe o nekdanjih dirigentih, mednarodnih uspehih in prijateljstvih za vse \u017eivljenje jim dajejo ob\u010dutek, da postajajo del veliko ve\u010dje zgodbe.<\/p>\n

“Skupaj z APZ-jem Tone Tom\u0161i\u010d vsako leto 12. decembra zapojemo pred Unionsko dvorano v Ljubljani. Leta 2024 sem imela to \u010dast, da vodim oba zbora, in to je bila \u010dudovita izku\u0161nja, saj so ti mladi ljudje v APZ-ju povsem predani glasbi, zelo disciplinirani in z ble\u0161\u010de\u010dimi glasovi, zato ni presenetljivo, da nizajo tako velike uspehe doma in po svetu,” sedanjo zasedbo zbora APZ-ja Tone Tom\u0161i\u010d opi\u0161e zborovodkinja zbora Lipa zelenela je Jelka Beltram Kova\u010di\u010d.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Breda
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBreda Mastnak Groth, predsednica zbora Lipa zelenela je. Foto: Televizija Slovenija\/zajem zaslona<\/p>\n

Lo\u010dnica med nekdanjimi in sedanjimi \u010dlani APZ-ja je zabrisana. Ko se sre\u010dajo ob jubilejih, koncertih ali drugih dogodkih, imajo ob\u010dutek, kot da so zadnjo vajo zapustili \u0161ele v\u010deraj. Kajti \u2013 petje v APZ-ju in v zboru Lipa zelenela je za pevce veliko ve\u010d kot le usklajevanje glasov. Je sre\u010devanje ljudi, ki jih povezujeta skupen cilj in ljubezen do glasbe. Med vajami, koncerti, gostovanji in urami, pre\u017eivetimi skupaj, nastajajo vezi, ki pogosto prerastejo obi\u010dajna prijateljstva. Zbor postane druga dru\u017eina oziroma prostor, kjer posameznik najde sprejetost, oporo in ob\u010dutek pripadnosti. “Se ne zgodi, da ne bi vsak dan pomislil na zbor, na sopevce, na skladbe, ki jih pripravljamo in si jih prepeva\u0161 v glavi \u2026 petje v zboru postane na\u010din \u017eivljenja.” posebnost zborovske skupnosti opi\u0161e Aleksander \u010cuk Krevh iz APZ-ja Tone Tom\u0161i\u010d. In sklene: “Ko gre\u0161 na vaje, ima\u0161 ob\u010dutek, da se vra\u010da\u0161 k dru\u017eini, pozoren si na vsakega sopevca, vedno se tudi spomnimo in vsaj malo proslavimo rojstni dan vsakega. Ta dru\u017einska vez med nami je zelo mo\u010dna. Sploh leto\u0161nje jubilejno leto pa nas je \u0161e bolj povezalo tudi z nekdanjimi pevci APZ-zbora, in ko smo \u2013 in \u0161e bomo \u2013 skupaj na odru, imam ob\u010dutek, kot da sem v prijetni dru\u017ebi 90 babic in dedkov, in upam, da se bo ta na\u0161a tesna medgeneracijska vez tudi po stoletnici zbora le \u0161e nadaljevala.” <\/p>\n

Morda je najve\u010dja mo\u010d zborovskega petja prav v tem, da nas u\u010di nekaj, kar v sodobnem svetu pogosto pozabljamo: \u010dlovek sam lahko ustvari lep ton, ne more pa ustvariti harmonije. Ta nastane \u0161ele, ko prisluhnemo drug drugemu. Zbor je zato lahko tudi prispodoba dru\u017ebe \u2013 \u010deprav je vsak glas v njem druga\u010den, \u0161ele vsi skupaj ustvarijo nekaj, kar presega vsakega posameznika. In prav zato zborovsko petje ni le umetnost. Je na\u010din sobivanja. Je dokaz, da lahko ljudje, ki dihajo skupaj, poslu\u0161ajo drug drugega in si zaupajo, ustvarijo nekaj, kar ostane tudi po tem, ko zadnji ton izzveni.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jelka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJelka Beltram Kova\u010di\u010d, zborovodkinja zbora Lipa zelenela je. Foto: Televizija Slovenija\/zajem zaslona<\/p>\n

\t\t\t\tAPZ povezuje generacije<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Breda Mastnak Groth in Aleksander \u010cuk Krevh. Foto: Televizija Slovenija\/zajem zaslona Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":151056,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[40196,114,23040,40195,62,2641,37,58,60,38,115,18782],"class_list":["post-151055","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-apz-tone-tomsic","tag-entertainment","tag-generacije","tag-harmonija","tag-si","tag-skupnost","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava","tag-zborovsko-petje"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116874267059499514","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/151055","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=151055"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/151055\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/151056"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=151055"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=151055"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=151055"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}