{"id":151352,"date":"2026-07-07T01:23:14","date_gmt":"2026-07-07T01:23:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/151352\/"},"modified":"2026-07-07T01:23:14","modified_gmt":"2026-07-07T01:23:14","slug":"petra-kolaric-nas-sistem-temelji-na-zrtvovanju-mater-za-vse-naj-bi-bila-kriva-mama","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/151352\/","title":{"rendered":"Petra Kolari\u010d: Na\u0161 sistem temelji na \u017ertvovanju mater, za vse naj bi bila kriva mama"},"content":{"rendered":"<p>V sodobni dru\u017ebi so pri\u010dakovanja glede materinstva\u00a0visoka, zato se marsikatera mama spopada z ob\u010dutkom, da ni dovolj dobra. \u00bbZahteve do mam so se pove\u010devale postopoma. Danes od mam pri\u010dakujemo, da bodo za otroka odgovorne skoraj na vseh podro\u010djih njegovega \u017eivljenja &#8211; od razvoja in vzgoje do \u010dustvenega po\u010dutja in prihodnosti,\u00ab pravi Petra Kolari\u010d.<\/p>\n<p>V intervjuju je pojasnila, zakaj se pri mamah pojavijo ob\u010dutki krivde, kako jih je mogo\u010de zmanj\u0161ati in kako pogost je pojav sramotenja mam (\u00bbmom shaming\u00ab) v Sloveniji.<\/p>\n<p>Zakaj raziskujete podro\u010dje materinstva? Je na to vplivala va\u0161a izku\u0161nja z materinstvom?<\/p>\n<p>Vsekakor. Moja osebna izku\u0161nja me je peljala na pot raziskovanja materinstva. Danes ugotavljam, da se v resnici nisem oddaljila od svojega poklica. Socialna pedagogika me je nau\u010dila opazovati posameznika v \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem kontekstu in razumeti, kako okolje vpliva na njegove izku\u0161nje.<\/p>\n<p>Morda se na prvi pogled ne zdi, vendar na mame pogosto gledamo kot na posameznice. Pa vendar so mame zelo pomembna dru\u017ebena skupina, njihova vloga pa je mo\u010dno dru\u017ebeno opredeljena ter zaznamovana s \u0161tevilnimi dru\u017ebenimi normami in pri\u010dakovanji.<\/p>\n<p>Kak\u0161na je bila va\u0161a izku\u0161nja z materinstvom; ste veliko pri\u010dakovali od sebe, ko ste postali mama?<\/p>\n<p>Od sebe sem na za\u010detku pri\u010dakovala popolnost. Zanimivo je, da zdaj mame spodbujam ravno k nasprotnemu: naj se otresejo te\u017enje k popolnosti. Verjela sem, da z znanjem zmorem dati svojemu otroku najbolj\u0161e mo\u017eno otro\u0161tvo in mu prikraj\u0161ati te\u017eave kasneje v odrasli dobi.<\/p>\n<p>Bolj, kot sem se u\u010dila in se trudila, bolj sem ugotavljala, da ne gre po mojih na\u010drtih. Z otrokom ni bila samo pravljica. Prav gotovo nisem bila popolna, ampak sem bila nepotrpe\u017eljiva in jezna. Ugotavljala sem, kaj vse sem \u017ee naredila \u00bbnarobe\u00ab in si delala skrbi, kak\u0161no \u0161kodo sem otroku s tem \u017ee povzro\u010dila.<\/p>\n<p>Raziskovanje me je pripeljalo do spoznanja, da tudi najbolj strokovno podkovane mame delajo napake in ne zmorejo biti vedno optimalne. Vse imamo namre\u010d svojo \u010dustveno dedi\u0161\u010dino, svoje rane in omejene kapacitete.<\/p>\n<p>\u017divimo v dobi informacij in pri\u010dakuje se, da bodo mame obvladovale vse &#8211; od prehrane in vzgoje do zdravstvenih izzivov in otrokovega razvoja. Poleg pla\u010danega dela se \u0161e vedno pri\u010dakuje, da bodo mame primarne skrbnice &#8211; tiste, ki v ve\u010dini prevzamejo \u010dustveno delo, miselno breme in gospodinjstvo, medtem ko lahko o\u010detje le pomagajo.<\/p>\n<p>Kaj ste odkrili med raziskovanjem? Je materinstvo v sodobni dru\u017ebi bolj zahtevno kot v preteklosti?<\/p>\n<p>Materinstvo v sodobni dru\u017ebi je predvsem druga\u010dno kot neko\u010d. Ne \u017eelim re\u010di, da je te\u017eje, ker tudi prednicam ni bilo lahko. Vsaka generacija mater ima namre\u010d svoje izzive. Lahko pa re\u010dem, da je za sodobne mame v razvitem svetu res ogromno zahtev.<\/p>\n<p>\u017divimo v dobi informacij in pri\u010dakuje se, da bodo mame obvladovale vse &#8211; od prehrane in vzgoje do zdravstvenih izzivov in otrokovega razvoja. Poleg pla\u010danega dela se \u0161e vedno pri\u010dakuje, da bodo mame primarne skrbnice &#8211; tiste, ki v ve\u010dini prevzamejo \u010dustveno delo, miselno breme in gospodinjstvo, medtem ko lahko o\u010detje le pomagajo.<\/p>\n<p>Poleg vsega tega se je med mamami mo\u010dno raz\u0161irila kultura nenehnega dela na sebi. Veliko \u017eensk obiskuje terapije, bere strokovno literaturo, se udele\u017euje delavnic in razli\u010dnih izobra\u017eevanj, saj pogosto \u010dutijo, da so tudi same odgovorne za prekinjanje vzorcev in ustvarjanje bolj\u0161ih pogojev za svoje otroke.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/3661645.width-660.jpg\" alt=\"Petra Kolari\u010d, foto: Severina \u0160pindler - Spomin\u010dice, dru\u017einska fotografija\" img_id=\"2745312\" data-img-id=\"2745312\"\/><\/p>\n<p>Petra Kolari\u010d, foto: Severina \u0160pindler &#8211; Spomin\u010dice, dru\u017einska fotografija<\/p>\n<p>Kaj vpliva na visoka pri\u010dakovanja in te\u017enjo k popolnosti pri materinstvu?<\/p>\n<p>Na vse to lahko vpliva tudi osebnost posameznice, ampak \u017eelim poudarjati manj individualisti\u010dni razlog. Fokus usmerjam na materinstvo kot institucijo, ki kot taka temelji na mitu popolne matere in na ideologiji intenzivnega materinjenja.\u00a0To pomeni, da je tako mamam kot okolici zelo jasno, kaj \u00bbmorajo\u00ab in \u010desa \u00bbne smejo\u00ab. \u010ce miti in ideologije niso ozave\u0161\u010deni, delujejo iz podzavesti in vodijo mame na na\u010din, da so do sebe izjemno stroge, se obsojajo, se \u017ertvujejo za svoje dru\u017eine, ker ni nikoli ni\u010d dovolj dobro.<\/p>\n<p>Zakaj so se zahteve glede materinstva pove\u010dale? Je to posledica dru\u017ebe, v kateri \u017eivimo, in \u010dasti popolnost?<\/p>\n<p>Ne bi rekla, da je glavni razlog dru\u017eba, ki \u010dasti popolnost. Zahteve do mam so se pove\u010devale postopoma. Danes od mam pri\u010dakujemo, da bodo za otroka odgovorne skoraj na vseh podro\u010djih njegovega \u017eivljenja &#8211; od razvoja in vzgoje do \u010dustvenega po\u010dutja in prihodnosti, k \u010demur je prispevalo ve\u010d dejavnikov.<\/p>\n<p>Katerih?<\/p>\n<p>\u017denske so vstopile na trg dela, odgovornosti doma pa se niso prerazporedile v enaki meri. Hkrati vemo vedno ve\u010d o otrokovem razvoju, kar je dragoceno, vendar pogosto prina\u0161a tudi nov pritisk na star\u0161e, predvsem na mame.<\/p>\n<p>Kultura popolnosti je zato le del zgodbe. V ozadju so tudi visoka pri\u010dakovanja do mater, po\u010dasne spremembe pri delitvi skrbstvenega dela in prepri\u010danje, da je mama odgovorna za skoraj vse izide v otrokovem \u017eivljenju.<\/p>\n<p>PREBERITE \u0160E-&gt;\u00a0<a href=\"https:\/\/onaplus.delo.si\/intervju\/dr-alja-fabjan-na-to-vprasanje-zenske-odgovorijo-s-solzami-ne-z-besedami\/\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">Dr. Alja Fabjan: Na to vpra\u0161anje \u017eenske odgovorijo s solzami, ne z besedami<\/a><\/p>\n<p>Kak\u0161no vlogo pa imajo pri ustvarjanju ideala materinstva in visokih pri\u010dakovanj do mater dru\u017ebena omre\u017eja?<\/p>\n<p>Dru\u017ebena omre\u017eja lahko igrajo veliko vlogo pri ustvarjanju ideala o materinstvu. Profili \u00bbmam\u00a0vplivnic\u00ab pogosto prikazujejo predvsem lepe plati materinstva. \u010ce vsebino spremljamo nekriti\u010dno, lahko hitro dobimo ob\u010dutek, da imajo te dru\u017eine popolno \u017eivljenje brez problemov in slabih dni.<\/p>\n<p>Se zaradi tega pove\u010da ob\u010dutek krivde pri mamah, ki ne dosegajo ideala, ki ga opevajo dru\u017ebeni mediji?<\/p>\n<p>Ob\u010dutek krivde pri mamah je lahko povezan tudi s tem, da pri nas ni vedno lepo, pozitivno in da svojim otrokom ne moremo privo\u0161\u010diti vsega. Nismo tako organizirane, fit, urejene, mirne, polne energije in na\u0161 partner ni vedno nasmejan.\u00a0Na\u0161i otroci jo\u010dejo, imajo izbruhe in smo pogosto tudi jezne. Nismo tako \u00bbeko\u00ab, zato v\u010dasih spe\u010demo pico iz zamrzovalnika in otrokom pustimo pogledati kak\u0161no risanko. Vse to so lahko razlogi za ob\u010dutek krivde, razlogov pa je \u0161e mnogo ve\u010d &#8211; vsaka mama ima svojo kombinacijo.<\/p>\n<p>\u017denske, ki od svojih mo\u0161kih, ki niso samoiniciativni, pri\u010dakujejo nekaj ve\u010d, se pogosto spra\u0161ujejo \u00bbali kompliciram?\u00ab, \u00bbsem prezahtevna?\u00ab in \u00bbali je normalno, da imava tako?\u00ab. Ker so same za skoraj vse, je to zanje preve\u010d in potem ob\u010dutijo krivdo, \u010de jim ne uspeva. Ko zahtevajo sodelovanje partnerjev, pa \u010dutijo krivdo \u0161e zaradi tega.<\/p>\n<p>Kaj svetujete mamam, ki se primerjajo z drugimi in imajo zaradi tega ob\u010dutke krivde, ker ne dosegajo ideala materinstva?<\/p>\n<p>Moj nasvet je, naj se zavedajo, da je vsaka mama na nekem podro\u010dju dobra in na drugem \u0161ibkej\u0161a. Vse spletne mame imajo svoje glavno podro\u010dje in tam so res mo\u010dne. To, kar vidimo, je samo utrinek iz njihovega \u017eivljenja.<\/p>\n<p>Zakaj se pri nekaterih mamah sploh pojavijo ob\u010dutki krivde?<\/p>\n<p>Materinska krivda pogosto nastane zaradi nerealnih pri\u010dakovanj o tem, kak\u0161na naj bi bila dobra mama. Nastaja v razkoraku med tem, kar mama zmore kot \u010dlovek, in tem, kar se od nje pri\u010dakuje kot od \u00bbdobre mame\u00ab.<\/p>\n<p>Na kak\u0161en na\u010din se lahko tega osvobodijo in zmanj\u0161ajo ob\u010dutke krivde?<\/p>\n<p>Mame lahko ob\u010dutke krivde zmanj\u0161ajo, ko prenehajo verjeti, da so odgovorne za vse, kar se zgodi njihovim otrokom. Ko se za\u010dnejo spra\u0161evati, ali so pri\u010dakovanja sploh realna in zanje relevantna.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/3661643.width-660.jpg\" alt=\"Petra Kolari\u010d, foto: Severina \u0160pindler - Spomin\u010dice, dru\u017einska fotografija\" img_id=\"2745292\" data-img-id=\"2745292\"\/><\/p>\n<p>Petra Kolari\u010d, foto: Severina \u0160pindler &#8211; Spomin\u010dice, dru\u017einska fotografija<\/p>\n<p>Kak\u0161no vlogo ima pri tem partner? Kaj lahko naredi, da se \u017eenska ne spopada z ob\u010dutki krivde, ki so vezani na materinstvo?<\/p>\n<p>\u017denske, ki od svojih mo\u0161kih, ki niso samoiniciativni, pri\u010dakujejo nekaj ve\u010d, se pogosto spra\u0161ujejo \u00bbali kompliciram?\u00ab, \u00bbsem prezahtevna?\u00ab in \u00bbali je normalno, da imava tako?\u00ab. Ker so same za skoraj vse, je to zanje preve\u010d in potem ob\u010dutijo krivdo, \u010de jim ne uspeva. Ko zahtevajo sodelovanje partnerjev, pa \u010dutijo krivdo \u0161e zaradi tega.<\/p>\n<p>Mo\u0161ki naj se zavedajo, da so enako pomembni pri vzgoji, skrbi in gospodinjstvu. \u010ce jim to ni bilo privzgojeno, je zdaj treba\u00a0zavestno prevzeti odgovornost v vlogi o\u010deta in partnerja ter se vklju\u010diti kot zrel, kompetenten odrasel \u010dlovek.\u00a0<\/p>\n<p>PREBERITE \u0160E -&gt;\u00a0<a href=\"https:\/\/onaplus.delo.si\/podkasti\/dr-sasa-krajnc-in-ana-rozman-mame-danes-so-pogosto-sesute-kriva-pa-je-druzba\/#google_vignette\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">VIDEO: Mame so danes pogosto sesute, kriva pa je dru\u017eba (Dr. Sa\u0161a Krajnc in Ana Rozman)<\/a><\/p>\n<p>V nekem intervjuju ste govorili tudi o \u00bbmom shamingu\u00ab &#8211; sramotenju mam. Kako pogost je ta pojav v na\u0161i dru\u017ebi? So \u017eenske pogosto dele\u017ene kritik, neprimernih odzivov okolice, ker ne dosegajo ideala materinstva?<\/p>\n<p>Pogosto spremljam komunikacijo v\u00a0skupinah\u00a0za mamice in opa\u017eam, da je \u017ee tam ogromno sramotenja, obsojanja in prelaganja krivde na posameznico.\u00a0Potem pa tudi v pripovedovanju \u017eensk sli\u0161im, kako je nastrojena njihova bli\u017enja okolica &#8211; v\u010dasih so to star\u0161i, partnerji, partnerjevi star\u0161i, medicinsko osebje, pedago\u0161ki delavci \u2026 Vedno in za vse naj bi bila kriva mama.<\/p>\n<p>Kak\u0161no podporo\u00a0potrebuje \u017eenska, ki se v materinski vlogi ne po\u010duti dobro in ima te\u017eave pri dojenju, ne \u010duti takoj\u0161nje povezave z otrokom \u2026?<\/p>\n<p>Oblika podpore za mame je raznolika. Pri nas je vedno ve\u010d tovrstne podpore \u2013\u00a0od dul in svetovalk za dojenje do psihologinj, terapevtk, mentoric in razli\u010dnih skupnosti za mame.\u00a0Podpora ni ve\u010d usmerjena k mamam zaradi otrok, ampak zaradi njih samih. Ker se razli\u010dne strokovnjakinje zavedamo, da je prehod v materinstvo kompleksna stvar, ki pa nam je bila prikazana kot nekaj naravnega in samoumevnega.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/3661646.width-660.jpg\" alt=\"Petra Kolari\u010d, foto: Katja Kallisto - Atelje Kallisto\" img_id=\"2745302\" data-img-id=\"2745302\"\/><\/p>\n<p>Petra Kolari\u010d, foto: Katja Kallisto &#8211; Atelje Kallisto<\/p>\n<p>Kdaj pa je \u010das, da poi\u0161\u010de strokovno pomo\u010d, saj se morda \u017eenska spopada s poporodno depresijo?<\/p>\n<p>Na eni strani se mi zdi, da poporodno depresijo kot dru\u017eba \u0161e vedno premalo prepoznavamo. Po drugi strani pa ne poznamo dovolj dobro matrescence &#8211; razvojnega prehoda, skozi katerega gre \u017eenska, ko postane mama.\u00a0Marsikatera stiska, negotovost ali \u010dustveno nihanje so lahko normalen del tega procesa in ne pomenijo nujno du\u0161evne motnje. Hkrati pa lahko izoliranost, pomanjkanje podpore in dolgotrajna preobremenjenost prispevajo k razvoju resnej\u0161ih te\u017eav z du\u0161evnim zdravjem, tudi poporodne depresije.<\/p>\n<p>Nisem strokovnjakinja za to podro\u010dje, zato bi rekla, da je bolje poiskati pomo\u010d prej kot pozneje in ne vztrajati v upanju, da bo minilo samo od sebe.<\/p>\n<p>Kaj svetujete \u017eenskam, ki imajo ob\u010dutek, da niso dovolj dobre mame?<\/p>\n<p>Najprej bi jih povabila, da preverijo, zaradi \u010desa to mislijo in po katerih kriterijih se presojajo. \u017delim si, da bi mame prepoznale ideal, ki v resni\u010dnem \u017eivljenju ne obstaja.\u00a0Pogosto ne potrebujemo \u0161e ve\u010d truda, ampak ve\u010d so\u010dutja do sebe, podpore in razumevanja konteksta. Namesto da preverjamo, kaj je narobe z nami, preverjajmo, kak\u0161nim prepri\u010danjem verjamemo.<\/p>\n<p>Dobra in slaba mama sta dva pola, v katera so nas prepri\u010dali.\u00a0V resnici pa med njima obstaja velik prostor za vse, kar pomeni biti \u00bbdovolj dobra mama\u00ab.<\/p>\n<p>PREBERITE \u0160E-&gt;\u00a0<a href=\"https:\/\/onaplus.delo.si\/kolumne\/danaja-lorencic-saj-nisem-jebena-gwyneth-paltrow\/\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">Danaja Loren\u010di\u010d: Prekleto, saj nisem Gwyneth Paltrow!<\/a><\/p>\n<p>Za konec me \u0161e zanima, kako vam je\u00a0uspelo opustiti previsoka pri\u010dakovanja glede materinstva?<\/p>\n<p>Opu\u0161\u010danje pri\u010dakovanj je zame proces. \u0160e vedno imam dolo\u010dena pri\u010dakovanja do sebe in jih na poti odkrivam, ker se sezona materinstva spreminja. Sem pa opustila pri\u010dakovanja, zaradi katerih sem \u010das zase omejevala, da bi bila na voljo dru\u017eini. Prenehala sem tudi rigidno slediti dolo\u010denim smernicam. Danes razumem, da sem si z njimi ustvarila novo obliko popolnega materinstva.<\/p>\n<p>Certifikat, ki sem ga pridobila kot Motherhood Studies Practitioner, mi je dal najve\u010d. Spoznala sem sociolo\u0161ke, feministi\u010dne in kulturne poglede na materinstvo. To mi je dalo zagon, da delam po svoje, da se\u00a0tudi nekoliko upiram sistemu, ki temelji na \u017ertvovanju mater.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V sodobni dru\u017ebi so pri\u010dakovanja glede materinstva\u00a0visoka, zato se marsikatera mama spopada z ob\u010dutkom, da ni dovolj dobra.&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":151353,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[3417,1691,2471,40277,40276,59,61,62,37,58,60,38,2642,6935],"class_list":["post-151352","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-mama","tag-materinstvo","tag-odnosi","tag-perfekcionizem","tag-petra-kolaric","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-vzgoja","tag-vzgoja-otrok"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116876083664909237","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/151352","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=151352"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/151352\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/151353"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=151352"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=151352"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=151352"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}