<\/p>\n ![\"Wartburg](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Wide-wartburg3-400.webp\")
<\/p>\n
Sem in tja<\/p>\n
Solze, protesti in nepri\u010dakovan re\u0161itelj: se \u0161e spomnite kultnega Wartburga<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
V Parizu, denimo, so se tega tudi na podlagi izku\u0161enj z lanskega slavja tamkaj\u0161nje nogometne ekipe po zmagi v ligi prvakov dobro zavedali in se letos, ko je PSG ponovil uspeh, na vse skupaj konkretno pripravili, zato ni \u010dudno, da so svet \u017ee ve\u010der pred finalom obkro\u017eile slike, kako na vseh ve\u010djih ulicah delavci pridno zabijajo lesene plo\u0161\u010de preko gromozanskih izlo\u017ebenih stekel. Manj pa so bili natanko dva tedna kasneje pripravljeni v New Yorku, kjer je na desetine in menda celo stotine tiso\u010de ljudi na ulicah po 53 letih vendarle do\u010dakalo naslov prvakov lige NBA tamkaj\u0161njih Knicksov. In so svet med drugim obkro\u017eile tudi fotografije, na katerih smo opazili slovite rumene taksije z razbitimi stekli, prevrnjene na strehe…<\/p>\n
Prve uvozili iz Francije<\/p>\n
\u010ceravno \u0161e zdale\u010d niso edini s tak\u0161no barvo, ne v ZDA, kaj \u0161ele \u0161ir\u0161e, ob omembi besedne zveze rumeni taksi ve\u010dina zagotovo pomisli prav na newyor\u0161ke. Pogojno kdo, predvsem kak\u0161en zagrizen poznavalec, morda \u0161e na tiste v Chicagu, saj so se ti tam pojavili v istem letu, pisalo se je 1907., kot so rumeni taksiji zapeljali po cestah v New Yorku. A tudi zgodba z rumenimi newyor\u0161kimi taksiji ima, kot vsaka druga zanimiva, svojo predzgodbo. Newyor\u0161ki taksi letos namre\u010d praznuje \u017ee svoj 129. rojstni dan, a te obletnice ne gre me\u0161ati z rumenimi taksiji, saj so bili prvi taksiji podobni konjski vpregi, poganjala pa jih je elektrika. V za\u010detku 20. stoletja je bilo na ulicah New Yorka \u017ee okrog 1000 tak\u0161nih \u00bbelektri\u010dnih vpreg\u00ab, po propadu podjetja, ki jih je izdelovalo, pa so leta 1907 glavni na\u010din transporta znova postale tiste prave, konjske vprege.<\/p>\n
V 70. in 80. letih prej\u0161njega stoletja so uradna podjetja z rumenimi taksiji in neuradna, ki so se ukvarjala s prevozi potnikov, za\u010dela zaposlovati vse ve\u010d temnopoltih voznikov ter pripadnikov rasto\u010dih skupin mehi\u0161kega in azijskega porekla.<\/p>\n
A ko so mo\u017eakarju po imenu Harry N. Allen za dober kilometer enega izmed tak\u0161nih prevozov zara\u010dunali 5 dolarjev (prera\u010dunano bi to danes zna\u0161alo 180 dolarjev), je tega to tako ujezilo, da se je odlo\u010dil za zagon avtomobilske taksi slu\u017ebe. Iz Francije je uvozil 65 avtomobilov s pogonom na bencinsko gorivo, ki so bili sprva rde\u010de in zelene barve, a jih je zaradi bolj\u0161e vidljivosti prebarval v rumeno. \u017de leto kasneje (1908) je New York Taxicab Company, kot se je imenovalo Allenovo podjetje, prevoze opravljalo s 700 razli\u010dnimi taksiji, v naslednjem desetletju pa se je na trgu pojavilo \u0161e veliko podobnih podjetij z enakimi storitvami, a rumene barve niso prevzeli vsi. Posel je cvetel, cena prevoza pa je zna\u0161ala 50 centov za dober kilometer, kar je v tistih \u010dasih \u0161e vedno pomenilo, da je bil taksi dostopen le bolj premo\u017enim ljudem.<\/p>\n
Omejeno \u0161tevilo<\/p>\n
Toda kmalu je pri\u0161el \u010das \u00bbvelike depresije\u00ab in v New Yorku je bilo voznikov taksijev naenkrat ve\u010d kot strank. Leta 1937 so zato uvedli licenciranje, vsak taksi pa je dobil svojo posebno tablico (medaljon). Na ta na\u010din so \u0161tevilo taksijev z medaljoni kmalu omejili na 11.787, \u0161tevilko, ki je bila aktualna vse do leta 1996, kasneje pa je malo narasla in je po zadnjih podatkih zna\u0161ala 13.587, pri \u010demer je le zanemarljivo majhen del povsem elektri\u010dnih. Vmes so leta 1967 za bolj\u0161o prepoznavnost vseh licenciranih taksijev zanje uvedli obvezno rumeno barvo, \u0161tiri leta kasneje pa je nastalo podjetje New York City Taxi and Limousine Commission (TLC), ki je imelo nadzor nad vsemi taksiji in taksi podjetji z omenjenimi medaljoni, dostavnimi vozili, re\u0161evalnimi vozili, nekaterimi luksuznimi limuzinami…<\/p>\n
V 70. in 80. letih prej\u0161njega stoletja so uradna podjetja z rumenimi taksiji in neuradna, ki so se ukvarjala s prevozi potnikov, za\u010dela zaposlovati vse ve\u010d temnopoltih voznikov ter pripadnikov rasto\u010dih skupin mehi\u0161kega in azijskega porekla. Omenjene spremembe so se kasneje \u0161e pospe\u0161ile in ob prelomu tiso\u010dletja naj bi bilo tako med vozniki taksijev kar 82 odstotkov vseh rojenih zunaj ZDA. Najve\u010d, 30 odstotkov, jih prihaja iz ju\u017ene Azije, 23 odstotkov pa s Karibov. Ve\u010dina rumenih taksijev se dandanes zadr\u017euje na \u0161ir\u0161em obmo\u010dju Manhattna, potnik pa ga lahko prikli\u010de z dvigom roke ali tako, da se postavi na posebna mesta, namenjena \u010dakanju taksija. Podatek, ali je taksi prost ali zaseden, lahko razberemo po lu\u010di na vrhu taksija \u2013 \u010de je ta ugasnjena, pomeni, da je taksi zaseden, \u010de gori srednja lu\u010d, ki ozna\u010duje \u0161tevilko, to pomeni, da je taksi prost, \u010de gori napis \u00bboff duty\u00ab, pa to pomeni, da taksi ne obratuje.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Rumeni taksiji so ni\u010d ve\u010d in ni\u010d manj kot eden izmed simbolov New Yorka. \/ Foto: iStock Skrita…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":151400,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[3122,807,40283,4393,37,38,64,16136,63,404],"class_list":["post-151399","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-avtomobili","tag-new-york","tag-rumeni-taksi","tag-sem-in-tja","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-taksi","tag-world","tag-zda"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116876437449692983","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/151399","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=151399"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/151399\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/151400"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=151399"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=151399"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=151399"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"Rumeni](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Wide-cab-1000.webp\")
<\/p>\n