{"id":1515,"date":"2026-02-23T02:41:21","date_gmt":"2026-02-23T02:41:21","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/1515\/"},"modified":"2026-02-23T02:41:21","modified_gmt":"2026-02-23T02:41:21","slug":"rutte-nihce-v-evropi-ne-bo-menjal-jedrskega-deznika-zda","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/1515\/","title":{"rendered":"Rutte: Nih\u010de v Evropi ne bo menjal jedrskega de\u017enika ZDA"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Generalni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGeneralni sekretar Nata Mark Rutte. Foto: EPA<\/p>\n

“Mislim, da je vsaka razprava v Evropi, ki zagotavlja, da je skupno jedrsko odvra\u010danje \u0161e mo\u010dnej\u0161e, v redu, vendar nih\u010de v Evropi ne zagovarja, da bi to storili kot nekak\u0161no nadomestilo jedrskega de\u017enika ZDA. Vsi se zavedajo, da je to kon\u010dni garant \u2013 vse druge razprave pa so dodatek temu,” je povedal Rutte.<\/p>\n

S tem se je Rutte odzval na petkove pogovore nem\u0161kega kanclerja Friedricha Merza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona o evropskem jedrskem odvra\u010danju.<\/p>\n

V skladu s sporazumom o skupni uporabi jedrskega oro\u017eja v okviru Nata lahko zavezni\u0161ka letala v sili uporabijo ameri\u0161ko jedrsko oro\u017eje, ki je name\u0161\u010deno v Evropi. V zadnjem \u010dasu pa so se okrepili pozivi k lastnemu evropskemu sistemu za jedrsko odvra\u010danje oz. vzpostavitvi jedrskega de\u017enika, pri \u010demer bi glavno vlogo igrala Francija.<\/p>\n

Sanchez: Oboro\u017eevanje je zgodovinska napaka<\/p>\n

\u0160panski premier Pedro Sanchez je medtem na panelu na konferenci v M\u00fcnchnu jedrske sile pozval, naj prenehajo oboro\u017eevanje. “To je napaka, zgodovinska napaka, ki je ne smemo ponoviti,” je nadaljeval in jedrske sile pozval, naj podpi\u0161ejo nov jedrski sporazum.<\/p>\n

Prav tako se je zavzel za oblikovanje prave evropske vojske in dejal, da je treba okrepiti evropske obrambne zmogljivosti, poro\u010da britanski BBC.<\/p>\n

Tudi danska premierka Mette Frederiksen se je zavzela za krepitev evropske obrambe. “Delamo prepo\u010dasi,” je dejala in dodala, da se Evropa zaveda, da je treba vlagati ve\u010d. Pri tem je poudarila tudi pomen krepitve varnosti na obmo\u010dju Arktike.<\/p>\n

Glede Grenlandije je opozorila, da ambicije ZDA po priklju\u010ditvi arkti\u010dnega otoka vztrajajo. “Moramo za\u0161\u010dititi suverene dr\u017eave. Moramo za\u0161\u010dititi pravico ljudi do samoodlo\u010dbe. Grenlandci so bili zelo jasni: ne \u017eelijo postati Ameri\u010dani,” je dodala.<\/p>\n

Rubio: ZDA bodo vedno otrok Evrope
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Govor
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGovor ameri\u0161kega zunanjega ministra v M\u00fcnchnu je bil precej spravljivej\u0161i kot govor ameri\u0161kega podpredsednika na isti konferenci lani. Foto: Reuters<\/p>\n

Zunanji minister ZDA Marco Rubio je na m\u00fcnchenski varnostni konferenci dejal, da so ZDA z Evropo nelo\u010dljivo povezane in da nimajo namena opustiti \u010dezatlantskega zavezni\u0161tva.<\/p>\n

Ameri\u0161ki zunanji minister Marco Rubio je govor za\u010del s skupnimi to\u010dkami med Zdru\u017eenimi dr\u017eavami in Evropo. Nato je izrazil kritiko potez na podro\u010djih trgovine, industrije, zelenega prehoda in migracij. “Mno\u017ei\u010dne migracije niso nekak\u0161na obrobna skrb brez ve\u010djega pomena. Bila je in \u0161e vedno je kriza, ki spreminja in destabilizira dru\u017ebe na vsem Zahodu,” je opozoril.<\/p>\n

Obenem pa je zatrdil, da se Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike ne umikajo iz \u010dezatlantskega zavezni\u0161tva. “V \u010dasu naslovnic, ki napovedujejo konec \u010dezatlantske dobe, naj bo vsem jasno, da to ni niti na\u0161 cilj niti na\u0161a \u017eelja, kajti za nas, Ameri\u010dane, je na\u0161 dom morda na zahodni polobli, vendar bomo vedno otrok Evrope,” je dejal Rubio.<\/p>\n

Izrazil je prepri\u010danje, da Washington in Evropa “spadata skupaj”. “\u017delimo, da je Evropa mo\u010dna. Verjamemo, da mora Evropa pre\u017eiveti,” je nadaljeval in ponovil, da ZDA \u017eelijo videti Evropo, ki se lahko brani sama, “tako da noben nasprotnik ne bo nikoli sku\u0161al preizkusiti na\u0161e kolektivne mo\u010di”, poro\u010da britanski BBC.<\/p>\n

Glede Kitajske pa je v govoru dejal, da se nacionalni interesi Washingtona in Pekinga pogosto ne ujemajo, a da sta dr\u017eavi dol\u017eni komunicirati.<\/p>\n

\t\t\t\tRubio: ZDA bodo vedno otrok Evrope<\/p>\n

\t\tZDA so pripravljene voditi reformo ZN-a, tudi same, \u010de bo treba<\/p>\n

Kriti\u010den pa je bil do vloge Zdru\u017eenih narodov, \u010de\u0161 da svetovna organizacija nima tako reko\u010d nobene vidnej\u0161e vloge pri re\u0161evanju konfliktov po svetu. Ob tem se je zavzel za reformo svetovnih institucij, ki jo bo po njegovih besedah vodila zdaj\u0161nja ameri\u0161ka vlada. Dejal je, da bodo to storili sami, “\u010de bo treba”, \u017eelijo pa si, da bi to storili skupaj “z evropskimi prijatelji”.<\/p>\n

“ZN ima \u0161e vedno ogromen potencial, da postane orodje za dobro v svetu. Vendar ne moremo spregledati, da danes na najbolj pere\u010da vpra\u0161anja, s katerimi se soo\u010damo, nimajo odgovorov in tako reko\u010d niso imeli nobene vloge. Ne morejo re\u0161iti vojne v Gazi,” je povedal.<\/p>\n

Njegov govor je v mo\u010dnem nasprotju s tistim izpred enega leta, ko je podpredsednik ZDA J. D. Vance z istega odra napadel evropske voditelje in jih obto\u017eil cenzure svobode govora in nezmo\u017enosti nadzora priseljevanja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ursula
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tUrsula von der Leyen med nagovorom. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tVon der Leyen: Da stojimo drug drugemu ob strani, je zaveza \u010dlanic EU-ja<\/p>\n

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem v svojem govoru poudarila, da “mora Evropa stopiti naprej in prevzeti odgovornost za lastno varnost”, in med drugim izpostavila, da bi morala Evropska unija “o\u017eiviti” pakt o medsebojni obrambi, poro\u010da Reuters. “Medsebojna obramba za Evropsko unijo ni izbirna naloga. Gre za obveznost, zapisano v na\u0161i lastni pogodbi,” je poudarila na konferenci. “Na\u0161a skupna zaveza je, da drug drugemu stojimo ob strani v primeru agresije ali preprosteje povedano: eden za vse in vsi za enega. In to je pomen Evrope,” je \u0161e dodala.<\/p>\n

Po njenih besedah mora Evropa “zgraditi hrbtenico strate\u0161kih zmogljivosti”, pri \u010demer je navedla vesoljske aktivnosti, obve\u0161\u010devalne dejavnosti in strate\u0161ke sposobnosti, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je von der Leyen zavrnila ocene, da bi krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti slabila \u010dezatlantske vezi, in kot dokaz navedla govor ameri\u0161kega dr\u017eavnega sekretarja Rubia, ki je dejal, da se ZDA ne \u017eelijo lo\u010diti od Evrope, temve\u010d si prizadevajo za o\u017eivitev zavezni\u0161tva. “Neodvisna Evropa je mo\u010dna Evropa, mo\u010dna Evropa pa pomeni tudi mo\u010dnej\u0161e \u010dezatlantsko zavezni\u0161tvo,” je dodala.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Keir
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKeir Starmer med pogovorom z Ursulo von der Leyen. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tStarmer: Nismo ve\u010d Britanija iz let brexita<\/p>\n

Von der Leyen je dejala tudi, da “sta prihodnosti EU-ja in Velike Britanije bolj povezani kot kdaj koli prej”, in dodala, da “je v skupnem interesu, da smo ambiciozni glede na\u0161ega partnerstva”. Za njo je zbrane na m\u00fcnchenski varnostni konferenci nagovoril britanski premier Keir Starmer, ki je dejal, da mora Zdru\u017eeno kraljestvo preu\u010diti podro\u010dja, kjer bi se lahko bolj pribli\u017ealo enotnemu trgu Evropske unije.<\/p>\n

“\u017delimo sodelovati pri vodenju generacijskega premika v obrambnem industrijskem sodelovanju,” je povedal. Dodal je, da to “vklju\u010duje tudi ponovno preu\u010ditev tesnej\u0161e gospodarske usklajenosti”. “Globlje gospodarsko povezovanje je v interesu vseh nas, zato moramo preu\u010diti, kje bi se lahko bolj pribli\u017eali enotnemu trgu tudi v drugih sektorjih, kjer bi to ustrezalo obema stranema,” je dejal premier Zdru\u017eenega kraljestva, ki je sicer pred \u0161estimi leti zapustilo evropski trgovinski blok. “Nismo ve\u010d Britanija iz let brexita,” je Starmer dejal ob glasnem aplavzu. <\/p>\n

Starmer je v govoru poudaril tudi, da mora Evropa “stati na lastnih nogah”. To je po njegovih besedah mogo\u010de dose\u010di z opustitvijo zadr\u017ekov in z gradnjo bolj evropskega Nata, ki bi temeljil na globljih povezavah, poro\u010da britanski BBC. Evropo je ozna\u010dil za spe\u010dega velikana na podro\u010dju obrambe. Evropska gospodarstva po njegovih besedah ve\u010d kot desetkrat presegajo rusko, vendar razdrobljenost in podvajanje obrambnih zmogljivosti povzro\u010data veliko neu\u010dinkovitost in slabita skupno varnost. V svojem govoru je omenil tudi ZDA, in sicer da so prav te omogo\u010dile, da je Evropa “zaspala na podro\u010dju obrambe”, kar je po njegovem treba prese\u010di.<\/p>\n

Britanski premier je obenem posvaril pred nara\u0161\u010dajo\u010do gro\u017enjo iz Rusije in pozval k okrepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti. Evropa mora biti po njegovih besedah sposobna odvra\u010dati agresijo, saj bi se tudi v primeru morebitnega mirovnega dogovora v Ukrajini varnostna gro\u017enja Rusije le \u0161e pove\u010dala. Skliceval se je na ocene Nata, po katerih bi bila lahko Rusija ob koncu desetletja pripravljena na voja\u0161ki napad na zavezni\u0161tvo, in poudaril, da se je na to gro\u017enjo treba odzvati.<\/p>\n

\t\t\t\tSpravljiv govor Marca Rubia v M\u00fcnchnu<\/p>\n

\t\tVang: Velike dr\u017eave bi morale prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju enakosti<\/p>\n

Kitajski zunanji minister Vang Ji se je v svojem govoru v uvodu zavzel za multilateralizem in poudaril, da “monopolizacija mo\u010di pe\u0161\u010dice dr\u017eav nima \u0161ir\u0161e podpore”. Mednarodno skupnost je pozval k o\u017eivitvi in reformi sistema ZN-a, ob tem pa opozoril, da nih\u010de nima pravice, da ga uni\u010di ali razgradi, saj gre za platformo, ki vsem dr\u017eavam, ne glede na velikost, omogo\u010da glas in enake pravice, poro\u010da nem\u0161ka tiskovna agencija DPA.<\/p>\n

Vang je sicer zbrane nagovoril neposredno po dr\u017eavnem sekretarju ZDA Rubiu, ki je ZN ostro kritiziral in dejal, da organizacija nima odgovorov na najve\u010dje svetovne krize, medtem ko je predsedniku ZDA Donaldu Trumpu pripisal zasluge za re\u0161evanje vojnih \u017eari\u0161\u010d od Gaze do Venezuele.<\/p>\n

Kitajski zunanji minister je temu oporekal in poudaril, da bi morale velike dr\u017eave “prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju enakosti, namesto da drugim vsiljujejo svojo voljo”. Navedel je primer stopnjevanja napetosti z Iranom, ne da bi neposredno omenil nedavne ameri\u0161ke voja\u0161ke gro\u017enje Teheranu. “Razmere v Iranu neposredno vplivajo na mir na Bli\u017enjem vzhodu. Vpletene strani bi morale ravnati preudarno in se izogibati ustvarjanju novih konfliktov,” je dejal.<\/p>\n

Kot poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP, je Vang opozoril, da Peking pri\u010dakuje, da bo Evropa pripravila lastni na\u010drt za re\u0161itev vojne v Ukrajini. “Ko so ZDA in Rusija znova vzpostavile dialog, se je zdelo, da je Evropa potisnjena na stran,” je opozoril in dodal, da vojna poteka na evropskih tleh, zaradi \u010desar ima Evropa pravico sodelovati v pogajalskem procesu.<\/p>\n

Vang je posvaril tudi pred vme\u0161avanjem tujih sil v Tajvan, saj bi lahko to po njegovem mnenju privedlo do “soo\u010denja” Kitajske in ZDA. Dodal je, da Peking upa na “pozitiven in pragmati\u010den” pristop Washingtona, Kitajska pa se je po njegovih besedah pripravljena spopasti tudi “z razli\u010dnimi tveganji”.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Generalni sekretar Nata Mark Rutte. Foto: EPA “Mislim, da je vsaka razprava v Evropi, ki zagotavlja, da je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1516,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[1212,65,66,1093,1216,1213,37,38,1215,1214],"class_list":{"0":"post-1515","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-cezatlantsko-zaveznistvo","9":"tag-europe","10":"tag-evropa","11":"tag-marco-rubio","12":"tag-munchenska-varnostna-konferenca","13":"tag-rubio","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenscina","16":"tag-zda-evropa","17":"tag-zn"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1515","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1515"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1515\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1516"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1515"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1515"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1515"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}