{"id":151549,"date":"2026-07-07T06:57:12","date_gmt":"2026-07-07T06:57:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/151549\/"},"modified":"2026-07-07T06:57:12","modified_gmt":"2026-07-07T06:57:12","slug":"slovenci-ob-meji-z-romunijo-obiskali-smo-najvzhodnejso-slovensko-vas","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/151549\/","title":{"rendered":"Slovenci ob meji z Romunijo? Obiskali smo najvzhodnej\u0161o slovensko vas."},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u017divljenje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u017divljenje kot v filmu: 95-letna Milka Dimovski se je rodila kot Ljudmila \u0160koflek. Kot deklica je pre\u017eivela tabori\u0161\u010de v Nem\u010diji, nato pa so je po koncu vojne kot najstnico z dru\u017eino naselili v zapu\u0161\u010deno vas Gudurica. Milka, skraj\u0161ano od Ljudmila, kar je leta 1948 zvenelo preve\u010d rusko, \u0161e danes \u017eivi v hi\u0161i v Pre\u0161ernovi ulici v Gudurici. Hi\u0161a je neko\u010d pripadala nem\u0161ki dru\u017eini, eni od \u0161tevilnih, ki so se morale zaradi sodelovanja z nacisti med drugo svetovno vojno izseliti. Potomci banatskih Nemcev so jo nekajkrat obiskali, saj se je v tabori\u0161\u010du nau\u010dila nem\u0161\u010dine, ohranila pa je tudi nekaj njihovih dru\u017einskih spominov. Foto: RTV SLO\/Sa\u0161a Banjanac Lubej<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

“Smo dobili, da gremo v Vojvodino, v Banat. Nismo vedeli, kaj je Banat.” Tako se odhoda svoje dru\u017eine iz Bre\u017eic spomladi 1946 spominja danes 95-letna Milka Dimovski. Rojena je bila kot Ljudmila \u0160koflek v Skopicah pri Bre\u017eicah, kot najstnica je pre\u017eivela tabori\u0161\u010de v Nem\u010diji. Po vrnitvi v Slovenijo je dru\u017eino pri\u010dakalo pogori\u0161\u010de.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Danes 82-letna Cvetka Pereni\u010d – Vu\u010dkovi\u0107 je imela 18 mesecev, ko so jo v ta del Vojvodine prinesli v koritu za me\u0161enje kruha. Rodila se je v Bojanji vasi nad Metliko. O\u010de je bil pri partizanih, Italijani so jim po\u017egali hi\u0161o.<\/p>\n

Krute usode
Milka in Cvetka sta najstarej\u0161i slovenski naseljenki v Vojvodini. \u0160e danes \u017eivita v hi\u0161ah, ki so po drugi svetovni vojni ostale prazne, saj so jih morali banatski Nemci zaradi sodelovanja z nacisti po koncu vojne zapustiti. Slovenske dru\u017eine so prihajale z vlaki brez voznega reda. \u0160tevilnim so njihove hi\u0161e v Sloveniji med vojno po\u017egali Nemci in Italijani, nova oblast jim je ponudila streho nad glavo in delo na drugem koncu tedanje Jugoslavije – v Vojvodini oziroma Srbiji.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tGlobus, TVS1 ob 21.35<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tZgodbe Slovencev v Srbiji – je naslov oddaje Globus, v kateri razgrinjamo manj znana poglavja novej\u0161e slovenske zgodovine. Vabljeni k ogledu.<\/p>\n

Vojvodinski Babilon
V Gudurici so \u017eiveli ljudje kar 24 razli\u010dnih narodnosti \u2013 naseljenci so prihajali iz vseh delov Jugoslavije. Najve\u010d je bilo prav Slovencev – v vasi je dolgo delovala slovenska \u0161ola, \u0161e vedno najdemo Pre\u0161ernovo, Cankarjevo, \u017dupan\u010di\u010devo, Gradnikovo in Ulico komandanta Staneta. Ve\u010dinoma so delali v vinogradih, po vojni je delovala tudi slovenska zadruga Sloga. Naseljenci so opravljali te\u017ea\u0161ko delo, \u017eenske tudi najte\u017eja, mo\u0161ka dela. Marsikoga je vleklo nazaj v domovino ali pa \u0161e dlje \u2013 v Nem\u010dijo in Avstralijo. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Cvetka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tCvetka Vu\u010dkovi\u0107 te\u017eko \u017eivljenje in zgodnjo smrt star\u0161ev premaguje s slovensko pesmijo. Je \u010dlanica pevskega zbora Dru\u0161tva Slovencev Kula v mestu Vr\u0161ac. Foto: RTV SLO\/Sa\u0161a Banjanac Lubej<\/p>\n

Slovenske naseljence so imeli v Sloveniji za tujce
“Tukaj si z delom v vinogradu vedno lahko zaslu\u017eil. Ko sem zaslu\u017eila denar, sem \u0161la delat v Induplati Jar\u0161e. Morala sem delati za hrano in stanovanje, zelo mi je bilo te\u017eko, zbolela sem in sem se morala vrniti v Gudurico. Meni je tu najlep\u0161e, imam svoj dom, sem si rekla,” se spominja Cvetka Pereti\u010d, zdaj Vu\u010dkovi\u0107.<\/p>\n

To, da je Slovenka, rojena v Sloveniji, ni bila olaj\u0161evalna okoli\u0161\u010dina, ko je poskusila za\u017eiveti v domovini prednikov. “Zaradi naglasa so mi govorili, da sem Bosanka, pa sem rekla nisem Bosanka, rojena sem v Bojanji vasi. Ko pride\u0161 iz tujine … nas vse so imeli za tujce. Veliko nas je v Dom\u017ealah, pol Gudurice je v Dom\u017ealah,” razlaga Cvetka Vu\u010dkovi\u0107. V Gudurici je \u010dlanicam Zdru\u017eenja \u017eensk Bogastvo raznolikosti pomagala zbrati tako predmete iz nem\u0161kih hi\u0161 kot tiste, ki so jih naseljenci prinesli s sabo. Zdaj so razstavljeni v sredi\u0161\u010du vasi.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Del
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDel razstavljenih predmetov iz nekdanjih nem\u0161kih hi\u0161. \u017denske iz vasi Gudurica ohranjajo tudi slovenske predmete, ki so jih leta 1946 naseljenci prinesli s sabo. Foto: MMC RTV SLO\/Sa\u0161a Banjanac Lubej<\/p>\n

Eden od stebrov slovenske skupnosti v Banatu je sin Cvetke Vu\u010dkovi\u0107, Vladimir Vu\u010dkovi\u0107, ki je motor Dru\u0161tva Slovencev Kula – Vr\u0161ac in strastni zbiratelj. Najve\u010dji izziv je ohranjanje sloven\u0161\u010dine v drugi in naslednjih generacijah, a tudi to se spreminja. “Sam sem eden tistih Slovencev, ki \u017eal ne govorijo slovensko. Se je pa u\u010dim. Mami se je z mano nenehno pogovarjala v sloven\u0161\u010dini. Tako da vse razumem, mi je pa malo te\u017eje govoriti in razmi\u0161ljati v sloven\u0161\u010dini. Moj sin pa \u017ee odli\u010dno govori slovensko,”razlaga Vladimir Vu\u010dkovi\u0107.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vladimir
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVladimir Vu\u010dkovi\u0107 je strastni zbiratelj in predsednik Dru\u0161tva Slovencev Kula – Vr\u0161ac, ki ima tudi svojo glasbeno sekcijo in pevski zbor. Foto: MMC RTV SLO\/Sa\u0161a Banjanac Lubej<\/p>\n

Za potomce Slovencev najve\u010dji izziv sloven\u0161\u010dina
Sloven\u0161\u010dine se u\u010dijo tudi drugi pripadniki slovenske skupnosti v Srbiji. V Srbiji \u017eivi okoli deset tiso\u010d Slovencev, ki so v Srbiji priznana manj\u0161ina. Delujejo v 18 dru\u0161tvih, ki organizirajo tudi pouk sloven\u0161\u010dine. V Srbiji je v zadnjem \u0161olskem letu sloven\u0161\u010dino u\u010dilo sedem u\u010diteljev v dvajsetih krajih. Pouk obiskuje okoli 600 u\u010dencev, nekateri tudi ve\u010d let. Ve\u010dina udele\u017eencev delavnic sloven\u0161\u010dine ima slovenske korenine, \u010detrtina je mladih, ki se \u017eelijo \u0161olati v Sloveniji.<\/p>\n

Prav jezik je za potomce Slovencev v Srbiji najve\u010dji izziv, pravi u\u010diteljica sloven\u0161\u010dine Lena Vastl, ki je izku\u0161nje pred tem nabirala v Nem\u010diji in na Finskem. V zadnjih dveh letih, odkar dela v Srbiji, opa\u017ea, da je sloven\u0161\u010dina za tiste slovenske izseljence, ki so sem pri\u0161li v 60-ih in 70-ih, ve\u010dinoma materni jezik. “Potem pa so tukaj nekako izgubljene generacije: druga, tretja, zdaj \u017ee celo \u010detrta generacija, tudi mladi, rojeni po letu 2000, ki i\u0161\u010dejo svoje korenine, svoj izvor. Slovenijo cenijo, zelo visoko kotira v mnenjih slovenskih izseljencev. Radi jo imajo,” pripoveduje Lena Vastl.<\/p>\n

To, da se sloven\u0161\u010dina v tuji dr\u017eavi umika jeziku okolja, je splo\u0161en pojav. V Srbiji pa gre \u0161e za en dejavnik: ker smo \u017eiveli nekdaj v skupni dr\u017eavi, se je cela generacija ljudi v \u0161oli u\u010dila srbohrva\u0161ko.<\/p>\n

Lena Vastl, u\u010diteljica sloven\u0161\u010dine v Srbiji<\/p>\n

“To, da se sloven\u0161\u010dina v tuji dr\u017eavi umika jeziku okolja, je splo\u0161en pojav. V Srbiji pa gre \u0161e za en dejavnik: ker smo nekdaj \u017eiveli v skupni dr\u017eavi se je cela generacija ljudi v \u0161oli u\u010dila srbohrva\u0161ko,” dodaja.<\/p>\n

Po njenih besedah je tudi veliko razli\u010dnih osebnih zgodb, ki so prepre\u010devale tistim, ki so pri\u0161li iz Slovenije v Srbijo, da bi s svojimi potomci govorili slovensko. “Tukaj so seveda pozitivne zgodbe, kjer te bariere ni. Tisti pa, ki so imeli te\u017eave, ker zaradi politi\u010dnega ozadja ni bilo prijetno biti Slovenec, so se \u017eeleli, morda ne aklimatizirati, ker je bila to ista dr\u017eava, ampak ne izpostavljati tega svojega slovenstva. To pa je nek \u017eivljenjski proces, ki ka\u017ee na to, kaj se v bistvu dogaja, ko na \u017eivljenje vplivajo vsi dejavniki, v katerih \u017eivimo. Zato se mi zdi morda ma\u010dehovsko gledati na te ljudi, \u010de\u0161, \u010de ne znajo jezika, pa niso na\u0161i,” meni. <\/p>\n

Lena Vastl pou\u010duje tudi v Ni\u0161u, kjer smo obiskali Slovensko kulturno skupnost France Pre\u0161eren <\/a>in se pogovarjali s predsednikom dru\u0161tva Ivico Grudnom, dolgoletnim \u010dlanom Nacionalnega sveta za manj\u0161ine pri vladi Srbije.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Marija
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMarija Peternel je vsestranska kulturnica v Ni\u0161u. Je ne\u010dakinja slovitega izumitelja Petra Florjan\u010di\u010da in pravnukinja nekdanjega \u017eupana Bleda Jakoba Peternelja. Foto: MMC RTV SLO\/Sa\u0161a Banjanac Lubej<\/p>\n

V tretjem po velikosti mestu v Srbiji \u017eivi tudi priznana kulturnica Marija Peternel, motor festivala Multivox,<\/a> gledali\u0161ka producentka in aktivistka, sicer ne\u010dakinja slovitega izumitelja Petra Florjan\u010di\u010da ter pravnukinja nekdanjega \u017eupana Bleda Jakoba Peternelja. O slovenskih prednikih se v dru\u017eini ni govorilo. Marija je po preteklosti za\u010dela brskati \u0161ele po o\u010detovi smrti. Neutrudno je sestavljala mozaik. Pomagala si je tudi z dru\u017einskimi fotografijami, pred smrtjo pa je uspela vzpostaviti stik s stricem Petrom Florjan\u010di\u010dem.<\/p>\n

Poklepetali smo tudi z Brankom Volfom, ki je svojo dru\u017eino zasnoval v Ni\u0161u, vsako leto pa vsaj tri mesece pre\u017eivi z mamo v vasi \u017durge pri Osilinci. <\/p>\n

V tabori\u0161\u010du Rde\u010di kri\u017e kon\u010dalo tudi 15 Slovencev
Med drugo svetovno vojno so nacisti v Ni\u0161u vzpostavili koncentracijsko tabori\u0161\u010de Rde\u010di kri\u017e, ki je ime dobilo po \u017eelezni\u0161ki postaji v bli\u017eini. V njem je \u017eivljenje izgubilo tudi petnajst Slovencev. \u0160tevilne so namre\u010d med drugo svetovno vojno nacisti izgnali s \u0160tajerske in Gorenjske v Srbijo. O trpljenju v tabori\u0161\u010du, ki velja za eno od najbolj ohranjenih nacisti\u010dnih tabori\u0161\u010d, smo govorili s kustosinjo Narodnega muzeja Ni\u0161 Ivano Gruden Milentijevi\u0107. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ivana
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tIvana Gruden Milentijevi\u0107 je zgodovinarka in avtorica dveh znanstvenih monografij o zgodovini Slovencev. Tudi sama ima slovenske korenine. Foto: MMC RTV SLO\/osebni arhiv<\/p>\n

Tabori\u0161\u010de<\/a> se je v zgodovino zapisalo tudi po prvemu organiziranemu pobega iz kakega nacisti\u010dnega tabori\u0161\u010da. To se je zgodilo 12. februarja 1942, zato se spominski kompleks v okviru muzeja tudi imenuje 12. februar. V pobegu je sodelovalo 147 tabori\u0161\u010dnikov, med njimi je bil tudi 16-letni Slovenec Rudolf Dolinar. Bil je med 42 tabor\u0161\u010dniki, ki so pri tem pogumnem dejanju umrli. Pobeg je uspel 105 tabori\u0161\u010dnikom. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Narodni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNarodni muzej Ni\u0161 ohranja spomin na \u017ertve nekdanjega tabori\u0161\u010da Rde\u010di kri\u017e. Gre za eno od najbolj ohranjenih tabori\u0161\u010d iz druge svetovne vojne v tem delu Evrope. Foto: MMC RTV SLO\/Sa\u0161a Banjanac Lubej<\/p>\n

Muzej ohranja tudi spomin na srbskega re\u017eiserja slovenskh korenin \u017delimirja \u017dilnika, ki se je rodil v tabori\u0161\u010du star\u0161em partizanom.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Koti\u010dek
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKoti\u010dek v spominskem kompleku 12. februar v Narodnem muzeju v Ni\u0161u, namenjen spominu na dru\u017eino \u017dilnik: Konrad \u017dilnik se je iz \u017dalca z dru\u017eino preselil v Srbijo med prvo in drugo svetovno vojno. Bil je eden od vodij antifa\u0161isti\u010dne vstaje in partizanskega gibanja na jugu Srbije. S predvojno srbsko komunistko Milico \u0160uvakovi\u0107 je sklenil enega prvih partizanskih zakonov. Sin \u017delimir \u017dilnik, znani re\u017eiser, se je rodil v tabori\u0161\u010du Rde\u010di kri\u017e. Nekaj tednov po rojstvu so Milico ubili nacisti, \u017delimirja pa je iz tabori\u0161\u010da prevzela njena dru\u017eina. Foto: MMC RTV SLO\/Sa\u0161a Banjanac Lubej<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u017divljenje kot v filmu: 95-letna Milka Dimovski se je rodila kot Ljudmila \u0160koflek. Kot deklica je pre\u017eivela tabori\u0161\u010de…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":151550,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[30430,37,38,64,40303,63,40302],"class_list":["post-151549","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-globus","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-taborisce-rdeci-kriz","tag-world","tag-zgodbe-slovencev-v-srbiji"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116877397120508305","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/151549","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=151549"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/151549\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/151550"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=151549"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=151549"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=151549"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}