{"id":151579,"date":"2026-07-07T07:29:13","date_gmt":"2026-07-07T07:29:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/151579\/"},"modified":"2026-07-07T07:29:13","modified_gmt":"2026-07-07T07:29:13","slug":"ko-zmanjka-denarja-kako-spet-priti-na-zeleno-vejo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/151579\/","title":{"rendered":"Ko zmanjka denarja \u2013 kako spet priti na zeleno vejo"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nina
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNina Cijan in David Sluga. Foto: Televizija Slovenija<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Finan\u010dne te\u017eave se skoraj nikoli ne pojavijo \u010dez no\u010d brez vnaprej\u0161njega opozorila. Te\u017eava je v tem, da so opozorilni znaki vidni \u017ee mesece prej, vendar jih ljudje zaradi strahu pogosto ignoriramo. “Ignoriranje te\u017eav je normalna \u010dlove\u0161ka reakcija. Ljudje si velikokrat no\u010dejo priznati, da imajo te\u017eave, te velikokrat sprejmejo kot osebni poraz. Jaz pa vsem svetujem, naj na finan\u010dne te\u017eave gledajo podobno kot na po\u0161kodbo pri \u0161portu: \u010de bole\u010dino na za\u010detku ignoriramo, to prej ko slej vodi v resnej\u0161e po\u0161kodbe, lahko tudi v kroni\u010dna obolenja. Zato je pomembno, da se s temi te\u017eavami soo\u010dimo \u010dim prej in da si \u010dim prej pripravimo na\u010drt, kako se bomo iz tega izkopali,” opozarja Gregor Glazer, finan\u010dni svetovalec in izvr\u0161ni direktor dru\u017ebe OVB Slovenija.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Ozadje ignoriranja je izrazito psiholo\u0161ko. Mo\u017egani uporabijo psiholo\u0161ki umik in zanikanje kot obrambni mehanizem, da bi nas za\u0161\u010ditili pred akutnim stresom. Spopadanje z realnostjo je bole\u010de, zato raje izberemo nojevsko taktiko \u2013 ti\u0161\u010danje glave v pesek, ki pa dolgoro\u010dno te\u017eave samo pove\u010da. K temu mo\u010dno prispevata tudi sram in dru\u017ebena stigma. V dru\u017ebi, v kateri se uspeh meri z materialnimi dobrinami, je priznanje finan\u010dne nemo\u010di izjemno te\u017eko, kar ljudem prepre\u010duje, da bi pravo\u010dasno poiskali strokovno pomo\u010d.<\/p>\n

Finan\u010dne stiske pa so redko posledica ene same napa\u010dne odlo\u010ditve. Najpogosteje gre za preplet nepredvidljivih \u017eivljenjskih dogodkov, makroekonomskih sprememb in neustreznih vedenjskih vzorcev. Izguba zaposlitve, dolgotrajna bolni\u0161ka odsotnost, lo\u010ditev ali smrt v dru\u017eini so dogodki, ki \u010dez no\u010d drasti\u010dno zmanj\u0161ajo prihodke ali pove\u010dajo stro\u0161ke. Tudi hitra rast \u017eivljenjskih stro\u0161kov in dolgotrajno \u017eivljenje nad lastnimi zmo\u017enostmi lahko povsem izpraznita posameznikov prora\u010dun. “Prvi rde\u010di alarm je prav gotovo dejstvo, da se moramo za pla\u010devanje teko\u010dih obveznosti zadol\u017eevati kratkoro\u010dno, s pove\u010danimi limiti na ra\u010dunu. Drugi alarm je selektivno pla\u010devanje stro\u0161kov, kar pomeni, da odmikamo pla\u010dilo dolo\u010denih stro\u0161kov, kmalu se za\u010dnejo nabirati opomini, vsekakor pa je najbolj enostaven pokazatelj, da rinemo v te\u017eave, ko pa\u010d porabimo ve\u010d, kot zaslu\u017eimo,” je prepri\u010dan Gregor Glazer.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Gregor
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGregor Glazer, finan\u010dni svetovalec in izvr\u0161ni direktor dru\u017ebe OVB Slovenija Foto: Televizija Slovenija<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPomen zlate rezerve<\/p>\n

\u017divimo v dobi, ko je tro\u0161enje denarja postalo nevidno. Ve\u010dina ljudi ob koncu meseca nima natan\u010dnega pregleda nad tem, kam je od\u0161el njihov zaslu\u017eek. Sodobna dru\u017eba, ki temelji na brezgotovinskem poslovanju, ta problem \u0161e stopnjuje. Zato finan\u010dni svetovalci velikokrat poudarjajo pomen oblikovanja t. i. zlate rezerve \u2013 privar\u010devanega denarja za krizne trenutke, ki bi moral zna\u0161ati vsaj toliko kot stro\u0161ki za od tri do \u0161est mesecev, za ljudi z manj stabilnimi dohodki pa toliko kot stro\u0161ki za od \u0161est do dvanajst mesecev. “Ob tem pa se je treba seveda tudi zavedati, da ta privar\u010devani denar ni namenjen dopustom ali teko\u010dim stro\u0161kom, ampak je res namenjen neki varnosti. Ta denar mora biti tudi lo\u010den od preostalega denarja, zato priporo\u010dam, da se nabira na lo\u010denem var\u010devalnem ra\u010dunu pri banki,” pojasnjuje Glazer. <\/p>\n

Se zavedamo vseh svojih izdatkov?<\/p>\n

Pri pla\u010devanju s pla\u010dilnimi karticami ali pametnimi telefoni ne ob\u010dutimo takoj\u0161nje izgube dejanskega denarja. Znanstvene raziskave dokazujejo, da brezsti\u010dna pla\u010dila zmanj\u0161ajo t. i. “bole\u010dino ob pla\u010dilu”, kar vodi v bistveno ve\u010djo porabo.<\/p>\n

“V povpre\u010dju se ljudje od 15 do 20 odstotkov svojih izdatkov sploh ne zavedajo. Majhni, vsakodnevni stro\u0161ki, kot so kave mimogrede, razni prigrizki ali drobni nakupi v aplikacijah, delujejo nenevarno. Vendar se ti zneski neopazno se\u0161tejejo v ve\u010d sto evrov mese\u010dnega primanjkljaja. In prav pri takih izdatkih lahko za\u010dnemo var\u010devati.”<\/p>\n

Finan\u010dni na\u010drt: konsolidacija dolgov<\/p>\n

\u010ce so dolgovi \u017ee postali realnost, je edina pot izid izdelava strogega finan\u010dnega na\u010drta. Stihijsko pla\u010devanje ne deluje. \u010ce imate odprtih preve\u010d manj\u0161ih, izjemno neugodnih kreditov, limitov in leasingov, je smiselno razmisliti o konsolidaciji. ” Najprej se je treba najprej ukvarjati z dolgovi, ki najbolj vplivajo na likvidnost. Ponavadi so to najdra\u017eji dolgovi, kot npr. raznorazni limiti, kartice, kratkoro\u010dni krediti,” priporo\u010da finan\u010dni svetovalec.<\/p>\n

Konsolidacije dolgov pomeni, da najamete en ve\u010dji, dolgoro\u010dnej\u0161i kredit z ni\u017ejo obrestno mero, s katerim naenkrat popla\u010date vse male, drage dolgove. S tem dobite en sam pregleden mese\u010dni obrok, ki je obi\u010dajno ni\u017eji od se\u0161tevka prej\u0161njih. “Konsolidacija dolgov je lahko super re\u0161itev, seveda ob predpostavki, da spremenimo svoje navade zapravljanja denarja, zaradi katerih smo se sploh na\u0161li v te\u017eavah, druga\u010de samo zaidemo v t.i. spiralo zadol\u017eevanje, iz katere pa se je te\u017eko izviti. Konsolidacije dolgov je lahko zdravilo, lahko pa je samo protibole\u010dinska tableta,” \u0161e opozori Gregor Glazer.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Matej
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMatej Gabri\u010d, banka Sparkasse. Foto: Televizija Slovenija<\/p>\n

V bankah poudarjajo, da vsako situacijo obravnavajo individualno in apelirajo na svoje komitente, naj se takoj ob pojavu finan\u010dnih te\u017eav oglasijo pri njihovih svetovalcih, da \u010dim prej skupaj pripravijo ustrezno re\u0161itev iz te\u017eav. “Med najpogostej\u0161imi ukrepi so odobritev klasi\u010dnega limita ali limita z redukcijo, lahko se dogovorimo tudi o podalj\u0161anju dobe odpla\u010devanja kredita in s tem zni\u017eanje mese\u010dnega obroka ali pa stranki ponudimo zdru\u017eitev ve\u010d kreditnih obveznosti,” pojasnjuje Matej Gabri\u010d iz banke Sparkasse.<\/p>\n

Ni pomembno le, koliko zaslu\u017eimo, ampak predvsem, kako upravljamo svoj denar. Tudi visoki prihodki brez na\u010drta lahko hitro izginejo, medtem ko lahko premi\u0161ljeno ravnanje z denarjem tudi pri povpre\u010dnih dohodkih zagotovi ob\u010dutek varnosti.<\/p>\n

Seveda pa si s pametnim upravljanjem svojih dohodkov in njihovim plemenitenjem lahko ustvarimo lepo premo\u017eenje. Ker smo vsi minljivi, pa to premo\u017eenje v neki to\u010dki postane zapu\u0161\u010dina, ki si jo razdelijo dedi\u010di. \u010ceprav se vsi zavedamo, da je smrt neizogiben del \u017eivljenja, je pogovor o tem, kaj bo s ustvarjenim premo\u017eenjem, za mnoge \u0161e vedno tabu.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Zakon
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZakon o dedovanju 1. dedni red. Foto: Televizija Slovenija<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tKo dedi\u0161\u010dina postane obra\u010dun preteklosti<\/p>\n

Dedovanje ni zgolj pravni postopek. Je preplet prava, financ, dru\u017einskih odnosov in \u010dustev. V Sloveniji, kjer velika ve\u010dina ljudi \u017eivi v lastni nepremi\u010dnini, predstavlja dedi\u0161\u010dina pogosto najve\u010dje premo\u017eenje, ki ga posameznik prejme v \u017eivljenju. Ko se odlo\u010da o njeni usodi, se ne delijo le kvadratni metri ali ban\u010dni prihranki. Delijo se tudi spomini, ob\u010dutki pripadnosti in predstave o pravi\u010dnosti.<\/p>\n

Zato ni presenetljivo, da je prav dedovanje eden najpogostej\u0161ih razlogov za sodne spore med sorodniki. “V zapu\u0161\u010dinski praksi se velikokrat s strani dedi\u010dev pojavlja dvom v obstoj izven zakonske skupnosti, tudi nezakonski otroci se kdaj pojavijo kot presene\u010denje, pri oporo\u010dnem dedovanju pa predvsem dvom o pristnosti oporoke in tudi dvom v oporo\u010diteljeve sposobnosti ob \u010dasu pisanja oporoke,” na\u0161teje le nekaj vzrokov, ki lahko privedejo do velikih napetosti v dru\u017einskih odnosih ob zapu\u0161\u010dinskem postopku, odvetnik David Sluga.<\/p>\n

Zakonito in oporo\u010dno dedovanje<\/p>\n

Ko pokojnik svojih \u017eelja ni zapisal ali jih vsaj odkrito predstavil dru\u017eini, vsak dedi\u010d pogosto razvije svojo predstavo o tem, kaj je pravi\u010dna delitev premo\u017eenja. Kot pojasnjuje odvetnik David Sluga, pozna slovenska zakonodaja dve temeljni obliki dedovanja: oporo\u010dno in zakonito dedovanje. “Pri oporo\u010dnem dedovanju posameznik sam dolo\u010di, komu bo zapustil svoje premo\u017eenje in to zapi\u0161e v oporoki. \u010ce pa oporoke ne sestavi, govorimo o zakonitem dedovanju, ki temelji na dednih redih. Prvi dedni red sta zakonec zapustnika ali njegov izvenzakonski partner ter njegovi potomci in njihovi potomci. \u010ce potomcev ni, potem pride v po\u0161tev drugi dedni red, kjer deduje zakonec in izven zakonski partner ter star\u0161i zapustnika, vendar ne ve\u010d po enakih dele\u017eih kot prej \u2013 polovico zakonec, polovico pa star\u0161i zapustnika in tudi njihovi potomci, v primeru, da star\u0161i zapustnika niso ve\u010d \u017eivi. Tudi darila, ki so jih prejeli od zapustnika, se v\u0161tejejo v posamezne dedne dele\u017ee. \u010ce kdo izmed dedi\u010dev meni, da je bil zaradi daril, ki jih je nekdo prejel za \u010dasa \u017eivljenja zapustnika, njegov dedni dele\u017e prizadet, mora to uveljavljati pred sodi\u0161\u010dem.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Zakon
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZakon o dedovanju 2. dedni red. Foto: Televizija Slovenija<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tDeduje se tudi dolgove<\/p>\n

Dedi\u010di pa lahko v zapu\u0161\u010dinskem postopku sklenejo tudi dedni dogovor, v katerem se dogovorijo, kako bodo premo\u017eenje razdelili. “Seveda ne smemo pozabiti, da zapu\u0161\u010dina ne predstavlja vedno le nekega premo\u017eenja, vklju\u010duje lahko tudi dolgove in dedi\u010d se v tem primeru lahko sam odlo\u010di, ali bo zapu\u0161\u010dino sprejel, saj dedi\u010d odgovarja za zapustnikove dolgove do vrednosti njegovega dele\u017ea zapu\u0161\u010dine”, opozarja odvetnik Sluga in pri tem \u0161e dodaja: “Seveda pa je tu treba biti pozoren tudi na nujni dele\u017e, ki se namre\u010d ne ugotavlja po uradni dol\u017enosti, ampak ga mora uveljavljati tisti, ki ima pravni interes in torej misli, da mu ta nujni dele\u017e pripada.”<\/p>\n

Ko dedi\u0161\u010dina razdeli dru\u017eino: zakaj o dedovanju \u0161e vedno govorimo prepozno<\/p>\n

Dedovanje odpre stare dru\u017einske rane. Premo\u017eenje je le povod, ki na povr\u0161je prinese vse tisto, o \u010demer se sorodniki prej niso nikoli odkrito pogovorili \u2013 ob\u010dutek, da je bil nekdo bolj ljubljen, da je ve\u010d prispeval k skrbi za star\u0161e, da mu pripada ve\u010d ali da ni dovolj cenjen. Ko se tem ob\u010dutkom pridru\u017eijo \u0161e \u017ealovanje, stres in denar, se lahko tudi najbolj trdni dru\u017einski odnosi skrhajo.<\/p>\n

Zato je najbolj\u0161a dedi\u0161\u010dina, ki jo lahko star\u0161i zapustijo svojim otrokom, poleg premo\u017eenja, jasna komunikacija in odprt pogovor o svojih \u017eeljah \u017ee za \u010dasa \u017eivljenja. Kajti premo\u017eenje je mogo\u010de razdeliti z enim dokumentom, zaupanja pa ni mogo\u010de zapisati v oporoko. Najve\u010dja izguba tako ni hi\u0161a ali vikend ob morju, neko zemlji\u0161\u010de ali pa denar, temve\u010d dru\u017eina, ki zaradi dedi\u0161\u010dine preneha biti dru\u017eina.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nina Cijan in David Sluga. Foto: Televizija Slovenija Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Finan\u010dne te\u017eave se…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":151580,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[9389,15119,114,2362,40312,1705,62,37,58,60,38,115],"class_list":["post-151579","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-dedovanje","tag-dolgovi","tag-entertainment","tag-financne-tezave","tag-ignoriranje","tag-premozenje","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116877522885578064","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/151579","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=151579"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/151579\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/151580"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=151579"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=151579"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=151579"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}