{"id":151873,"date":"2026-07-07T11:55:13","date_gmt":"2026-07-07T11:55:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/151873\/"},"modified":"2026-07-07T11:55:13","modified_gmt":"2026-07-07T11:55:13","slug":"pred-35-leti-se-je-koncala-vojna-za-slovenijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/151873\/","title":{"rendered":"Pred 35 leti se je kon\u010dala vojna za Slovenijo"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Enote
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tEnote TO-ja in tedanje milice so onemogo\u010dale voja\u0161ke kolone, postavljale barikade, prekinjale oskrbovalne poti in posku\u0161ale enote JLA izolirati od opori\u0161\u010d in logisti\u010dne podpore. Foto: BoBo\/Srdjan \u017divulovi\u0107<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

V vojnih dneh je bilo ve\u010d kot 70 ve\u010djih in manj\u0161ih spopadov, nekateri pa so se odvili tudi zunaj uradnega dela vojne. Za uvod v slovensko osamosvojitveno vojno tako \u0161tejejo \u017ee pekrski dogodki, ko je 23. maja 1991 Jugoslovanska ljudska armada (JLA) v \u010dasu slovenskih priprav na razglasitev samostojnosti obkolila u\u010dni center Teritorialne obrambe (TO) v Pekrah in zahtevala izro\u010ditev slovenskih nabornikov, Maribor\u010dani pa so zasedli ulice.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Med pogajanji na sede\u017eu mariborske ob\u010dine so voja\u0161ki policisti aretirali poveljnika Vzhodno\u0161tajerske pokrajine Teritorialne obrambe Vladimirja Milo\u0161evi\u010da in ga odpeljali v voja\u0161nico, kjer mu je bila pred improviziranim voja\u0161kim sodi\u0161\u010dem izre\u010dena oprostilna sodba.<\/p>\n

Po tej aretaciji so se oklepniki Jugoslovanske ljudske armade umaknili izpred u\u010dnega centra, ljudje pa so vztrajali na ulicah, da bi prepre\u010dili morebitne nove izpade jugoslovanske vojske. Skupina protestnikov je 24. maja zve\u010der na Ljubljanski ulici v sredi\u0161\u010du Maribora posku\u0161ala ustaviti voja\u0161ki oklepnik, ta pa je povozil Josefa \u0160im\u010dika, ki velja za prvo smrtno \u017ertev med slovenskim osamosvajanjem.<\/p>\n

Po sprejemu temeljnih dokumentov samostojne dr\u017eave in razglasitvi samostojne dr\u017eave pa so oklepne in druge enote Jugoslovanske ljudske armade za\u010dele oboro\u017eeno agresijo, da bi zasedle mejne prehode, letali\u0161\u010da in nekatere strate\u0161ke objekte. 26. junija so \u010dez dan letala JLA preletavala vsa ve\u010dja slovenska mesta. Proti mejnim prehodom z Italijo so prve krenile oklepne enote re\u0161kega korpusa. Med potjo so naletele na nebranjene barikade in na spontan, ponekod zelo odlo\u010den nastop doma\u010dinov, zlasti v Vrhpolju. Kot gro\u017enja slovenskim demonstrantom je v Diva\u010di ob 14.30 padel tudi prvi strel, ki ga je spro\u017eil oficir Jugoslovanske ljudske armade.<\/p>\n

Desetdnevna vojna pa se je uradno za\u010dela 27. junija 1991 ob 1.15, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila dr\u017eavno mejo. Ob 2.40 je iz voja\u0161nice na Vrhniki proti letali\u0161\u010du Brnik krenil 1. oklepni bataljon. Na ta dan sta se Teritorialna obramba in Jugoslovanska ljudska armada spopadli \u017ee vsaj na 20 krajih.<\/p>\n

Jugoslovanska ljudska armada je v naslednjih dneh agresijo stopnjevala. Z letali je bombardirala letali\u0161\u010de na Brniku, mejni prehod \u0160entilj, dolenjsko magistralo in Mursko Soboto. Tar\u010de bombnih napadov so bili tudi nekateri televizijski oddajniki. Hudi boji med JLA in TO-jem so potekali v Gornji Radgoni, ki je bila v tem \u010dasu najbolj prizadeta slovenska ob\u010dina.<\/p>\n

Enote TO-ja in tedanje milice so onemogo\u010dale voja\u0161ke kolone, postavljale barikade, prekinjale oskrbovalne poti in posku\u0161ale enote Jugoslovanske ljudske armade izolirati od opori\u0161\u010d in logisti\u010dne podpore. Ponekod so se neposredno bojevali, v veliko primerih pa so voja\u0161ke kolone obkolili, se pogajali z njimi in jih pozivali k predaji.<\/p>\n

Na za\u010detku julija 1991 pa so se po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih za\u010dela pogajanja med Slovenijo, Hrva\u0161ko in Jugoslavijo. 7. julija so podpisali t. i. Brionsko deklaracijo, ki je dolo\u010dila konec vojne ob trimese\u010dnem moratoriju na osamosvojitvene procese. Slovenska skup\u0161\u010dina je deklaracijo potrdila tri dni zatem, \u017ee isti mesec pa je predsedstvo Jugoslavije odlo\u010dilo, da se bo Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih z oro\u017ejem in opremo umaknila iz Slovenije.<\/p>\n

Zadnji vojaki so Slovenijo skozi koprsko pristani\u0161\u010de zapustili v no\u010di s 25. na 26. oktober, zato 25. oktobra praznujemo dan suverenosti.<\/p>\n

Osamosvojitvena vojna je zahtevala \u017ertve na obeh straneh, na slovenski strani 19, na strani JLA 45, umrlo je tudi 12 tujih dr\u017eavljanov. Slovenska stran je imela 182 ranjenih, JLA pa 146. Enote TO-ja so zajele 4693 pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade in 252 pripadnikov zvezne milice oz. policije. Uni\u010denih je bilo 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, 172 transportnih vozil in \u0161est helikopterjev JLA.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Enote TO-ja in tedanje milice so onemogo\u010dale voja\u0161ke kolone, postavljale barikade, prekinjale oskrbovalne poti in posku\u0161ale enote JLA…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":151874,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[40371,32,36967,35,31,34,8039,36,37,38,33260,33,882],"class_list":["post-151873","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-brionska-deklaracija","tag-headlines","tag-jla","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osamosvojitev","tag-osrednje-novice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-teritorialna-obramba","tag-top-stories","tag-vojna"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116878568854329805","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/151873","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=151873"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/151873\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/151874"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=151873"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=151873"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=151873"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}