![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1783442532_769_Screenshot-2026-03-28-at-07.44.44.png\"\/)
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1783442532_769_Screenshot-2026-03-28-at-07.44.44.png\")
<\/a><\/p>\nMed nedavno preizku\u0161njo je v sedmih dneh testiranja opravil 37 ur vo\u017enje in dosegel hitrost do enega kilometra na uro. To je pribli\u017eno desetkrat ve\u010d od najve\u010djih hitrosti, ki jih obi\u010dajno dosegata roverja na Marsu.<\/p>\n
\u201cTo testiranje nam pomaga izbolj\u0161ati mobilnost in avtonomijo za premagovanje velikih razdalj v zahtevnih svetlobnih in terenskih razmerah, kakr\u0161ne pri\u010dakujemo na Luni,\u201d je pojasnil Issa Nesnas, glavni tehnolog pri JPL in vodja razvoja avtonomije za prihodnje lunarne roverje.<\/p>\n
Aktivno vzmetenje omogo\u010da vo\u017enjo tam, kjer drugi obstanejo<\/p>\n
Ena najve\u010djih novosti sistema ERNEST je napredno aktivno vzmetenje. Medtem ko dosedanji Nasini roverji uporabljajo predvsem pasivni sistem, lahko novi prototip sproti prilagaja porazdelitev te\u017ee med posameznimi kolesi.<\/p>\n
Poleg obi\u010dajne vo\u017enje omogo\u010da tudi posebne na\u010dine premikanja, kot so \u201choja\u201d s kolesi, zibanje in plezanje \u010dez ovire. Sistem lahko po potrebi preklopi med aktivnim in energetsko var\u010dnej\u0161im pasivnim na\u010dinom delovanja.<\/p>\n
Zaradi \u0161tirikolesnega krmiljenja se lahko premika prakti\u010dno v katero koli smer, tudi bo\u010dno, kar bistveno pove\u010duje njegovo okretnost na zahtevnem terenu.<\/p>\n
Umetna inteligenca ga je nau\u010dila razmi\u0161ljati<\/p>\n
Sprva je bilo treba rover upravljati ro\u010dno z igralno palico oziroma krmilnikom, pozneje pa so razvijalci uporabili metodo umetne inteligence, imenovano u\u010denje z okrepitvijo.<\/p>\n
V posebej razvitem simulatorju so na zmogljivih ra\u010dunalni\u0161kih sistemih izvedli na tiso\u010de ur virtualnih preizkusov. Algoritmi so se u\u010dili iz obna\u0161anja pravega roverja na razli\u010dnih vrstah podlage in postopoma razvili sposobnost samostojnega odlo\u010danja o najbolj\u0161i poti.<\/p>\n
Ko so bili modeli dovolj izpopolnjeni, so rover preizkusili na poligonu Mars Yard, kjer je brez pomo\u010di uspe\u0161no premagoval pe\u0161\u010dene valove, kupe kamenja, stopnice in strma pobo\u010dja.<\/p>\n
Priprava na prihodnje odprave na Luno in Mars<\/p>\n
Po besedah planetarnega znanstvenika Jamesa Keana bi lahko podobna vozila v prihodnosti opravila obse\u017ene raziskovalne odprave po povr\u0161ju Lune ali Marsa.<\/p>\n
\u201cS tak\u0161nim vozilom bi lahko izvedli pravo znanstveno ekspedicijo po Luni ali Marsu,\u201d je dejal.<\/p>\n
Ekipa zdaj razvija \u0161e naprednej\u0161e sisteme, ki bodo roverju omogo\u010dili samostojno na\u010drtovanje poti na velikih razdaljah. Cilj je, da bo znal prepoznati ovire, oceniti, ali jih lahko varno premaga, in po potrebi izbrati drugo smer.<\/p>\n
Vodja projekta Hari Nayar poudarja, da je bil obstoje\u010di sistem vzmetenja Nasinih roverjev v zadnjih treh desetletjih zelo uspe\u0161en, vendar je razvoj tehnologije omogo\u010dil bistvene izbolj\u0161ave.<\/p>\n
\u010ce se bodo preizkusi nadaljevali uspe\u0161no, bi lahko re\u0161itve, razvite za ERNEST, postale del prihodnjih raziskovalnih misij na najbolj zahtevna in doslej skoraj nedostopna obmo\u010dja Lune, Marsa ali drugih teles v Oson\u010dju.<\/p>\n
\n\tPovezani \u010dlanki:\n<\/p>\n
\n
\n
<\/p>\n
\t\tNavigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Na pu\u0161\u010davskem obmo\u010dju ju\u017ene Kalifornije je Nasa uspe\u0161no preizkusila prototip nove generacije raziskovalnega roverja, ki bi lahko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":152147,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[12],"tags":[5003,3491,62,37,58,60,38,89,90],"class_list":["post-152146","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-tehnologija","tag-nasa","tag-raziskava","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-technology","tag-tehnologija"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116879697094105943","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/152146","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=152146"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/152146\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/152147"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=152146"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=152146"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=152146"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}