{"id":152261,"date":"2026-07-07T19:10:11","date_gmt":"2026-07-07T19:10:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/152261\/"},"modified":"2026-07-07T19:10:11","modified_gmt":"2026-07-07T19:10:11","slug":"skrivnost-dolgega-zivljenja-iscejo-jo-pri-treh-sestrah-starih-vec-kot-sto-let","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/152261\/","title":{"rendered":"Skrivnost dolgega \u017eivljenja? I\u0161\u010dejo jo pri treh sestrah, starih ve\u010d kot sto let."},"content":{"rendered":"

Tri brazilske sestre, stare 103, 104 in 109 let, so pritegnile pozornost znanstvenikov, ki \u017eelijo ugotoviti, kaj omogo\u010da tako dolgo in zdravo \u017eivljenje. Same svojo dolgo\u017eivost pripisujejo predvsem sve\u017ei hrani, aktivnemu \u017eivljenju in dru\u017einski povezanosti. Razkrile so tudi, kaj so po\u010dele v mladosti.<\/p>\n

Guinnessova knjiga rekordov je tri brazilske sestre razglasila za najstarej\u0161i \u017eive\u010di trio sester na svetu. Zulina de Deus Nunes je stara 103 leta, Zoraide de Deus Mota 104 leta, Levita de Deus Nunes pa 109 let. Skupaj imajo 316 let.<\/p>\n

V ospredju raziskave so za\u0161\u010ditni geni<\/p>\n

Po poro\u010danju Reutersa bodo sestre sodelovale v raziskavi DNA Longevo Project, ki jo vodi geneti\u010darka Mayana Zatz z Univerze v S\u00e3o Paulu. Raziskovalci \u017eelijo odkriti biolo\u0161ke dejavnike, ki omogo\u010dajo izjemno dolgo in zdravo \u017eivljenje.<\/p>\n

V okviru raziskave primerjajo stoletnike in ljudi v poznih devetdesetih letih z osebami, pri katerih so se razvili krhkost, kognitivni upad ali kroni\u010dne bolezni. Posebno pozornost namenjajo genom, ki bi lahko posameznike varovali pred posledicami staranja.\u00a0“Z analizo DNK i\u0161\u010demo za\u0161\u010ditne gene in vemo, da jih je ve\u010d. Ve\u010d dru\u017ein z ve\u010d stoletniki bomo vklju\u010dili v raziskavo, natan\u010dneje jih bomo lahko prepoznali,” je povedala Zatz.<\/p>\n

Znanstveniki domnevajo, da imajo pri ohranjanju zdravja v zelo visoki starosti dedni dejavniki \u0161e ve\u010djo vlogo kot \u017eivljenjski slog ali okolje.<\/p>\n

Pomembni so tudi dru\u017einski odnosi<\/p>\n

Sestre \u017eivijo v Riu de Janeiru, raziskovalci pa poudarjajo, da poleg genetike pomembno vlogo igra tudi mo\u010dna dru\u017einska podpora.<\/p>\n

\"Brazilske<\/p>\n

Foto: Reuters <\/p>\n

“Ko tri sestre dose\u017eejo tako visoko starost, je jasno, da gre za mo\u010dan genetski vpliv. Ker \u017eivijo druga ob drugi, pa imajo tudi odli\u010dno podporno mre\u017eo dru\u017eine. Tudi skupnost ima pomembno vlogo,” je za Reuters dejal izvr\u0161ni direktor organizacije LongeviQuest Ben Meyers, ki preverja rekorde dolgo\u017eivosti in sodeluje z Guinnessovo knjigo rekordov.<\/p>\n

Kje je skrivnost? Sve\u017ea hrana in aktivno otro\u0161tvo<\/p>\n

Sestre svojo dolgo\u017eivost pripisujejo predvsem zdravi prehrani in aktivnemu \u017eivljenju. Zulina se spominja otro\u0161tva, ko je veliko plavala in lovila ribe v rekah. “Vse je bilo sve\u017ee. Hladilnika nismo imeli,” je povedala.\u00a0<\/p>\n

\"Zulina<\/p>\n

Zulina de Deus Nunes
\n Foto: Reuters <\/p>\n

Njena sestra Zoraide pa je poudarila pomen dojenja: “Dojenje je izjemno pomembno.”\u00a0<\/p>\n

Sicer so vse tri \u017eivele povsem obi\u010dajna \u017eivljenja. Levita je delala kot obrtnica in pozneje na televiziji, Zoraide je bila medicinska sestra in je vzgojila pet otrok, Zulina je bila gospodinja in je vzgojila \u0161est otrok.<\/p>\n

Raziskovalci upajo, da bodo v projekt vklju\u010dili najmanj 500 stoletnikov, kar bi omogo\u010dilo zanesljivej\u0161e ugotovitve o dejavnikih dolgo\u017eivosti.\u00a0Znanstveniki \u017eelijo predvsem ugotoviti, kako lahko genetski dejavniki za\u0161\u010ditijo srce, mi\u0161ice in mo\u017egane pred posledicami staranja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Tri brazilske sestre, stare 103, 104 in 109 let, so pritegnile pozornost znanstvenikov, ki \u017eelijo ugotoviti, kaj omogo\u010da…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":152262,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[12],"tags":[2518,24168,3491,62,37,58,60,38,8612,37919,89,90],"class_list":["post-152261","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-tehnologija","tag-brazilija","tag-dolgozivost","tag-raziskava","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-staranje","tag-stoletnik","tag-technology","tag-tehnologija"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116880279252623700","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/152261","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=152261"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/152261\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/152262"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=152261"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=152261"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=152261"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}