{"id":152405,"date":"2026-07-07T23:28:10","date_gmt":"2026-07-07T23:28:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/152405\/"},"modified":"2026-07-07T23:28:10","modified_gmt":"2026-07-07T23:28:10","slug":"jamski-potapljaci-raziskujejo-krizno-jamo-prisli-so-do-globine-153-metrov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/152405\/","title":{"rendered":"Jamski potaplja\u010di raziskujejo Kri\u017eno jamo. Pri\u0161li so do globine 153 metrov."},"content":{"rendered":"

\t\t\t\tRaziskovanje Kri\u017ene jame<\/p>\n

\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Odprave v take globine in v rove, kjer ni bil \u0161e nih\u010de, so izjemno zahtevne in zelo redke. V ponedeljek so dosegli podvodno globino 153 metrov. \u010clan odprave, potaplja\u010d in jamski re\u0161evalec Damir Podnar pove, da so pri\u0161li do dela, kjer se rovi spreminjajo, zo\u017eijo in da se pojavljajo novi rovi: “Bi bilo treba na\u010drtovati \u0161e kak\u0161no odpravo, da vse te rove pregledamo. To je kar zahtevna globina tudi za nas potaplja\u010de, vsi potopi prek sto metrov so kar ekstremni. So tudi obve\u0161\u010dene vse institucije, ki bi prisostvovale morebitnemu re\u0161evanju.”<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Ga\u0161per Modic iz Dru\u0161tva ljubiteljev Kri\u017ene jame doda: “To je nekaj takega, kar se zgodi na deset let, \u010de se. Predvsem v Sloveniji, pa tudi nasploh je zelo malo potaplja\u010dev, ki gredo tako ekstremno globoko. Z varnostnega, logisti\u010dnega in vseh drugih vidikov je to kar zapleteno.” V Novo Kri\u017eno jamo (natan\u010dneje Dihalnik v Grdem dolu) so prvi\u010d vstopili l. 1991 in se tri leta pozneje potopili do globine 70 metrov, l. 2009 pa do globine 124 metrov. Na tokratni odpravi slovenske potaplja\u010de spremljajo kolegi iz Belgije, Francije in Nem\u010dije. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Televizija Slovenija, zajem zaslona<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\u010clove\u0161ke ribice v Kri\u017eni jami ni<\/p>\n

Namen odprave je “ugotoviti pretok teh vseh vod. Zgornji hriboviti del pobira vodo in ta potuje proti Cerkni\u0161kemu jezeru, potem gre naprej na Planinsko polje proti Ljubljanici,” pojasni Podnar, “to je bilo ugotovljeno \u017ee z barvanjem, fizi\u010dno pa se \u0161e ni na\u0161lo teh prehodov”. Modic nadaljuje: “Smo brez \u010diste vode, zmeraj manj jo je, vedno pogostej\u0161e so su\u0161e in vedenje o pretokih voda bo v prihodnosti precej pripomoglo glede tega.” V zadnjem tednu so na\u0161li nove rove in zdaj ugotavljajo, ali bi odpravo v prihodnje lahko nadaljevali.<\/p>\n

Trenutna odprava pa je \u017ee dala odgovor na vpra\u0161anje, ki bega biologe \u017ee od 19. stoletja \u2013 ali \u017eivi v Kri\u017eni jami \u010dlove\u0161ka ribica? Maja Zagmajster z Biotehni\u0161ke fakultete v Ljubljani se spominja: “Zelo te\u017eko doka\u017eemo, da ne\u010desa ni. To vpra\u0161anje je bilo ves \u010das odprto, \u010deprav malo verjetno. Ko je organizatorka odprave povedala, kako globoko bodo \u0161li, smo rekli uuu, kako zanimivo! \u010ce bi pa morebiti s tem, ko bodo \u0161li tako globoko, videli to \u017eival … No, kot sem izvedela, se to ni zgodilo, tako da lahko zavr\u017eemo tisto staro navedbo o obstoju \u010dlove\u0161ke ribice v Kri\u017eni jami. Vsaj po tem, kar vemo do danes.”<\/p>\n

Vemo pa tudi, da je Kri\u017ena jama, kar se ti\u010de jamskih \u017eivali, ena najbogatej\u0161ih na svetu in prav zato so taka raziskovanja tudi z biolo\u0161kega vidika neprecenljiva.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Raziskovanje Kri\u017ene jame Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Odprave v take globine in v rove, kjer…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":152406,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[35122,40476,3845,40475,40477,40479,59,61,62,40478,37,58,60,38],"class_list":["post-152405","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-cloveska-ribica","tag-jamski-potapljaci","tag-kras","tag-krizna-jama","tag-mednarodna-odprava","tag-raziskovanje","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-sifon","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116881294007875666","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/152405","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=152405"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/152405\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/152406"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=152405"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=152405"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=152405"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}